1 Makabejci 15
15
Kralj Antíoh VII. piše Simonu
1Antíoh, sin kralja Demetrija, je poslal z otokov morja pismo duhovniku in judovskemu poglavarju Simonu in vsemu narodu. 2Glasilo pa se je takole:
»Kralj Antíoh vélikemu duhovniku in poglavarju ter judovskemu narodu: pozdrav. 3Nekaj hudodelcev se je polastilo kraljestva naših očetov, jaz pa ga terjam zase, da ga postavim v prejšnje stanje. Zato sem zbral številno vojsko in opremil bojne ladje 4z namenom, da se izkrcam v deželi in obračunam s tistimi, ki so uničili našo deželo in opustošili mnoga mesta v mojem kraljestvu. 5Zdaj ti potrjujem spregled vseh davkov, ki so ti jih spregledali kralji pred mano, in vseh drugih dajatev, katerih so te oprostili. 6Dajem ti dovoljenje, da si kuješ lasten denar in ga daješ v obtok v svoji deželi. 7Jeruzalem in svetišče pa sta svobodna. Vse orožje, kar si si ga oskrbel, in trdnjave, ki si jih zgradil in so v tvojih rokah, naj ostanejo v tvoji lasti. 8Vse sedanje in prihodnje obveznosti do kraljeve blagajne naj ti bodo oproščene z današnjim dnem, in sicer za zmeraj. 9Brž ko bomo zavladali v svojem kraljestvu, bomo tebi, tvojemu narodu in svetišču izkazali tako velike časti, da se bo vaša slava zableščala pred vsem svetom.«
Antíoh VII. oblega Trifona v Doru
10Leta 174#Tj. 138 pr. Kr. je Antíoh prišel v deželo svojih očetov in vse čete so se mu pridružile, tako da jih je s Trifonom ostalo le malo. 11Antíoh se je pognal za njim in Trifon je pribežal v Dor, kraj ob morju. 12Vedel je namreč, da so se zgrnile nanj nesreče in da so ga čete zapustile. 13Antíoh se je utaboril nasproti Doru in z njim sto dvajset tisoč bojevnikov in osem tisoč konjenikov. 14Mesto je obkolil, z morske strani pa so ga napadle ladje. Tako je stisnil mesto s kopnega in z morja in ni pustil nikomur ne ven ne noter.
Obnovitev zavezništva z Rimom
15Numénij se je medtem s svojimi spremljevalci vrnil iz Rima in s sabo je prinesel pisma za kralje in dežele; v njih je bilo napisano tole:
16»Rimski konzul Lukij kralju Ptolemeju: pozdrav. 17K nam so prišli odposlanci Judov kot prijatelji in zavezniki, da bi obnovili nekdanje prijateljstvo in zavezništvo. Poslala sta jih véliki duhovnik Simon in judovsko ljudstvo. 18Prinesli so zlati ščit, ki tehta tisoč min. 19Zato smo sklenili pisati kraljem in deželam, naj jim ne prizadevajo hudega, naj ne napadajo njih, njihovih mest in njihove dežele ter naj ne stopajo v zavezništvo s tistimi, ki se bojujejo proti njim. 20Zdelo se nam je dobro, da od njih sprejmemo ščit. 21Če so torej nekateri hudodelci pobegnili iz njihove dežele k vam, jih izročite vélikemu duhovniku Simonu, da obračuna z njimi po njihovi postavi.«
22Isto je konzul napisal kralju Demetriju, Atalu, Ariarátu in Arsáku. 23Prav tako vsem deželam, in sicer Sampsámu, Špartancem, Delosu, Mindosu, Sikiónu, Karíji, Samosu, Pamfiliji, Likiji, Halikarnásu, Rodosu, Fazélidi, Kosu, Sidi, Arvádu, Gortíni, Knidosu, Cipru in Cireni. 24Prepis tega so poslali vélikemu duhovniku Simonu.
Antíoh VII. prekliče sporazum s Simonom
25Kralj Antíoh je taboril v predmestju#Ali je drugič taboril v; db. je taboril v drugi (četrti). Dora, nenehno je poganjal proti njemu svoje oddelke in postavljal oblegovalne stroje. Trifona je stisnil v obroč, da nihče ni mogel ne ven ne noter. 26Simon mu je poslal dva tisoč izbranih mož, da bi se bojevali na njegovi strani, zraven pa še srebra, zlata in obilno vojno#Dodano. opremo. 27Toda tega ni hotel sprejeti, marveč je preklical vse, o čemer se je prej pogodil z njim, in mu obrnil hrbet. 28Poslal je k njemu Atenóbija, enega izmed svojih prijateljev, da bi mu dal tole izjavo: »Vi imate zasedeno Jopo, Gezer in trdnjavo v Jeruzalemu, ki so mesta mojega kraljestva. 29Opustošili ste njihovo ozemlje, prizadeli deželi veliko hudega in se polastili mnogih krajev v mojem kraljestvu. 30Vrnite torej zdaj mesta, ki ste jih zavzeli, in izplačajte davke za kraje, ki ste se jih polastili zunaj meja Judeje. 31Če pa ne, dajte namesto tega petsto srebrnih talentov, drugih petsto talentov pa za razdejanja, ki ste jih napravili, in za davke teh mest. Sicer bomo prišli in se vojskovali z vami.«
32Kraljev prijatelj Atenóbij je prišel v Jeruzalem in videl Simonov sijaj, postrežno mizo vso v zlatu in srebru ter številno služabništvo. Osupel mu je sporočil kraljeve besede. 33Simon pa mu je takole odgovoril: »Nismo segli po tuji zemlji niti si nismo prilastili tujih dobrin, marveč smo si vzeli dediščino naših očetov, ki so si jo naši sovražniki po krivici lastili. 34Mi samo izrabljamo ugodno priložnost in trdno držimo dediščino naših očetov. 35Kar zadeva Jopo in Gezer, ki ju terjaš zase, sta ti dve mesti prizadeli našemu ljudstvu in naši deželi veliko škodo. Vendar pa bomo dali zanju sto talentov.«
36Atenóbij v odgovor ni rekel besede, marveč se je besen vrnil h kralju. Sporočil mu je o teh izjavah, o Simonovem sijaju in o vsem, kar je videl. In kralj se je na moč razsrdil.
Upravitelj Kendebáj napade Judejo
37Trifon se je tedaj vkrcal na ladjo in pobegnil v Ortozíjo. 38Kralj je imenoval Kendebája za epistratega primorja ter mu dal pehotne in konjeniške oddelke. 39Ukazal mu je, naj se utabori nasproti Judeji, pozida Cedron, utrdi vrata in napade ljudstvo. Kralj sam pa se je pognal za Trifonom. 40Kendebáj se je pojavil pri Jámniji ter začel izzivati ljudstvo, vdirati v Judejo, goniti ujetnike in pobijati ljudi. 41Pozidal je Cedron in tam nastanil konjenike in pešce, da bi delali izpade ter nadzorovali čete po Judeji, kakor mu je kralj ukazal.
Currently Selected:
1 Makabejci 15: SSP
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!