1 Makabejci 13
13
Simon nasledi Jonatana
1Simon je izvedel, da je Trifon zbral veliko vojsko, da bi vdrl v Judovo deželo in jo pregazil. 2Ko je videl, da ljudstvo trepeče od strahu, je šel v Jeruzalem, sklical ljudstvo 3in ga osrčil z besedami: »Sami veste, koliko smo jaz, moji bratje in hiša mojega očeta storili za postavo in svetišče in kakšne boje in stiske smo videli. 4Zaradi tega so vsi moji bratje umrli za Izraela. Samo jaz sem ostal. 5Ni govora, da bi zdaj prizanašal svojemu življenju, pa naj bo stiska kakršna koli. Saj nisem boljši od svojih bratov. 6Nasprotno, maščeval bom svoj narod, svetišče, vaše žene in otroke, ker so se vsi narodi, gnani od sovraštva, združili proti nam, da bi nas iztrebili.«
7In duh ljudstva je znova zaplamtel, ko je slišalo te besede. 8V odgovor so mu zaklicali na ves glas: »Ti si naš voditelj namesto Juda in tvojega brata Jonatana! 9Vodi naš boj in storili bomo vse, kar nam boš rekel.« 10Tedaj je Simon sklical vse moške, ki so bili zmožni za boj, naglo dozidal jeruzalemsko obzidje ter ga krog in krog utrdil. 11Potem je poslal Jonatana, Absalomovega sina, s precejšnjimi silami v Jopo. Ta je izgnal njene prebivalce in se nastanil v njej.
Trifon prevara Simona in ubije Jonatana
12Trifon je iz Ptolemáide odrinil s številno vojsko, da bi vdrl v Judovo deželo. S sabo je kot ujetnika vodil Jonatana. 13Simon je postavil tabor pri Hadídu nasproti ravnini. 14Trifon je izvedel, da je Simon nastopil namesto brata Jonatana in da ga namerava napasti, pa je poslal k njemu odposlance, rekoč: 15»Tvojega brata Jonatana zadržujemo zaradi denarja, ki ga je dolgoval kraljevi zakladnici v zvezi s službami, ki jih je imel. 16Pošlji zdaj sto talentov srebra in dva njegova sinova kot talca, da nam izpuščen ne obrne hrbta, in potem ga bomo izpustili.«
17Simon si je bil na jasnem, da ga s temi besedami varajo, pa je kljub temu poslal po denar in po dečka. Ni si hotel nakopati velikega sovraštva pri ljudstvu, 18da ne bi rekli: »Jonatan je izgubil življenje, ker mu ni poslal denarja in dečkov.« 19In tako je poslal dečka in sto talentov, toda Trifon ga je prevaral in ni izpustil Jonatana.
20Nato je Trifon šel na pohod, da bi vdrl v deželo in jo opustošil. Na poti proti Adóri je napravil ovinek. Toda Simon mu je bil s svojo vojsko za petami, koder koli je hodil. 21Možje iz trdnjave so poslali k Trifonu odposlance, ki so ga nagovarjali, naj čez puščavo pohiti k njim in jim pošlje živeža. 22Tedaj je Trifon pripravil vso svojo konjenico, da bi odrinila na pot. Tisto noč je močno snežilo in se zaradi snega ni mogel prebiti. In tako se je vzdignil in prišel v Gileádsko deželo. 23Ko je prišel v bližino Baskáme, je ubil Jonatana in tam so Jonatana tudi pokopali. 24Nato se je Trifon obrnil in odpravil v svojo deželo.
25Simon je poslal po kosti svojega brata Jonatana in jih pokopal v Modeínu, mestu svojih očetov. 26Ves Izrael je zajelo veliko žalovanje in objokovali so ga več dni. 27Nato je Simon postavil na grobu svojega očeta in bratov visok spomenik, da je bil viden od daleč. Od spredaj in od zadaj je bil iz zglajenega kamna. 28Drugo ob drugi je tudi postavil sedem piramid, in sicer očetu, materi in štirim bratom. 29Obdal jih je z umetnim prizidkom iz visokih stebrov, na stebre pa je v večen spomin postavil kose orožja in poleg tega izklesane ladje, tako da bi bil spomenik viden vsem, ki plujejo po morju. 30Takšen je vse do današnjega dne nagrobnik, ki ga je postavil v Modeínu.
Demetrij II. potrdi dogovor z Judi
31Trifon je z mladim kraljem Antíohom zavratno ravnal in ga umoril. 32Tako je zavladal namesto njega, si nadel krono Azije in hudo onesrečil deželo. 33Simon pa je pozidal trdnjave po Judeji, jih obdal z visokimi stolpi in z mogočnim obzidjem, opremljenim z vrati in zapahi, in v trdnjave nanosil živeža. 34Nato je izbral nekaj mož in jih poslal h kralju Demetriju, da bi odpisal deželi davke, saj jo je Trifon samo ropal. 35Kralj Demetrij mu je v tem smislu odgovoril in mu napisal to pismo:
36»Kralj Demetrij Simonu, vélikemu duhovniku in prijatelju kraljev, starešinam in judovskemu narodu: pozdrav. 37Zlat venec in palmovo vejo, ki ste ju poslali, smo dobili in smo pripravljeni skleniti z vami dokončen#Db. velik. mir in naročiti uslužbencem, naj vam znižajo dajatve. 38Vse, kar smo vam priznali, ostane v veljavi. Trdnjave, ki ste jih zgradili, naj pripadajo vam. 39Spregledamo vam napake in hudodelstva, ki ste jih zagrešili do današnjega dne, in prav tako venec, ki ga dolgujete. In če v Jeruzalemu prihaja v poštev še kaka druga dajatev, naj se več ne izterjuje. 40Če so kateri izmed vas pripravljeni stopiti v našo telesno stražo, naj vstopijo, in med nami naj zavlada mir.«
41Leta 170#Tj. 142 pr. Kr. je bil Izraelu odvzet jarem poganov 42in ljudstvo je v listinah in pogodbah začelo pisati: »V prvem letu vladavine Simona, slavnega vélikega duhovnika, vojskovodja in voditelja Judov.«
Simon osvoji Gezer in jeruzalemsko trdnjavo
43V tistih dneh se je Simon utaboril pri Gezerju,#Db. pri Gazi; gr. nejasno. ga obkolil s četami in postavil oblegovalni stroj. Nato ga je pomaknil proti mestu, narušil enega od stolpov in ga zavzel. 44Bojevniki so iz oblegovalnega stroja poskakali v mesto in v njem je nastal velik preplah. 45Mestni prebivalci so se z ženami in otroki povzpeli na obzidje, si trgali oblačila in glasno prosili Simona, naj jim poda desnico. 46Rekli so: »Nikar ne ravnaj z nami po naši hudobiji, ampak po svojem usmiljenju!« 47Simon se je dal omehčati in je ustavil napad. Vendar jih je pregnal iz mesta in očistil hiše, kjer so bili maliki. Nato je med pesmimi in zahvalnimi spevi vkorakal v mesto. 48Iz njega je pregnal vsakršno nečistost in naselil v njem ljudi, ki so izpolnjevali postavo. Mesto je tudi utrdil in si v njem sezidal hišo.
49Tisti, ki so bili v posadki v jeruzalemski trdnjavi, niso mogli hoditi ven in noter kupovat in prodajat po deželi. Zaradi tega so hudo stradali in precej jih je od lakote umrlo. 50Zato so vpijoč prosili Simona, naj bi jim podal desnico, in to je tudi storil. Vendar jih je pregnal in očistil trdnjavo od oskrumb. 51Triindvajsetega dne drugega meseca leta 171#Tj. 141 pr. Kr. so vkorakali vanjo s hvalnim vzklikanjem in s palmovimi vejami, s harfami in cimbalami, s citrami, hvalnicami in pesmimi, kajti iz Izraela je bil iztrebljen velik sovražnik. 52Simon je odredil, da bodo morali vsako leto veselo proslaviti ta dan. Še bolj je utrdil tempeljski hrib na tisti strani, kjer je gledal proti trdnjavi. In tam je prebival sam s spremstvom. 53In ko je Simon videl, da je njegov sin Janez odrastel v moža, ga je postavil za poveljnika vseh čet. Bival pa je v Gezerju.
Currently Selected:
1 Makabejci 13: SSP
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!