1 Makabejci 11
11
Kralj Ptolemej krene proti Aleksandru
1Egiptovski kralj je zbral vojsko, številno kakor pesek na morskem obrežju, in veliko ladij. Hotel se je namreč z zvijačo polastiti Aleksandrovega kraljestva in ga priključiti svojemu. 2Z miroljubnimi izjavami je odrinil v Sirijo. Ljudje po mestih so mu odpirali vrata in mu prihajali naproti, saj je kralj Aleksander ukazal, naj ga sprejmejo, ker je njegov tast. 3Toda komaj je Ptolemej prišel v kako mesto, je v vsakem pustil nekaj čet za posadko.
4Ko se je približal Ašdódu, so mu pokazali požgano Dagónovo svetišče, razdejani Ašdód z okolico vred, razmetana trupla in ostanke tistih, ki so bili sežgani med bojem. Nametali so jih namreč na kup tam, koder je moral iti kralj. 5Kralju so povedali, kaj je počel Jonatan, da bi ga očrnili, toda kralj je na to molčal. 6Jonatan mu je prišel v Jopi naproti s sijajnim spremstvom. Pozdravila sta se in tam prenočila. 7Jonatan je potem pospremil kralja do reke, imenovane Elévter, nato pa se je vrnil v Jeruzalem.
8Kralj Ptolemej je zagospodaril nad obrežnimi mesti do obmorske Selevkíje in snoval hude naklepe zoper Aleksandra. 9Poslal je odposlance h kralju Demetriju in sporočil: »Dajva, skleniva pogodbo in dal ti bom svojo hčer, ki jo je imel#Različica ki jo ima. Aleksander, in kraljeval boš v kraljestvu svojega očeta. 10Zdaj namreč obžalujem, da sem mu dal hčer, saj me je hotel ubiti.« 11Tako ga je obrekoval zato, ker se je polakomnil njegovega kraljestva. 12Res mu je odvzel hčer in jo dal Demetriju. Tako je prelomil z Aleksandrom in njuno sovraštvo je postalo očitno.
13Ptolemej je vkorakal v Antiohijo in se okronal kot vladar Azije. Tako je združil dve kroni, krono Egipta in Azije. 14V tistem času se je kralj Aleksander mudil v Kilikiji, ker se je tamkajšnje prebivalstvo uprlo. 15Ko je izvedel, kaj se je zgodilo, se je odpravil v boj proti njemu. Ptolemej je odrinil proti njemu z močno vojsko in ga pognal v beg. 16Aleksander je pobegnil v Arabijo, da bi si tam našel zavetje. Kralj Ptolemej je slavil zmagoslavje.#Db. je bil poveličan. 17Toda Arabec Zabdiél je Aleksandru odsekal glavo in jo poslal Ptolemeju. 18Kralj Ptolemej pa je umrl tri dni zatem. Prebivalci trdnjav so pobili njegove posadke, ki so bile tam. 19Tako je leta 167#Tj. 145 pr. Kr. Demetrij postal kralj.
Demetrij II. sklene sporazum z Judi
20Tiste dni je Jonatan zbral po Judeji ljudi, da bi napadel trdnjavo v Jeruzalemu, in postavil proti njej številne oblegovalne stroje. 21Tedaj so nekateri ničvredneži,#Db. protipostavni možje. ki so sovražili svoj narod, šli h kralju in mu povedali, da Jonatan oblega trdnjavo. 22Ko je Demetrij to slišal, se je razjezil. Nemudoma je pohitel v Ptolemáido in pisal Jonatanu, naj opusti obleganje in čim prej pride na sestanek z njim v Ptolemáido.
23Ko je Jonatan izvedel za to, je ukazal nadaljevati obleganje, izbral je nekatere izmed Izraelovih starešin in nekatere duhovnike ter se sam izpostavil nevarnosti. 24Vzel je srebra, zlata, oblačil in veliko drugih daril, šel h kralju v Ptolemáido in našel milost pred njim. 25Nekateri brezbožneži#Db. nepostavneži. iz njegovega naroda so ga sicer skušali obtožiti, 26toda kralj se je vedel z njim, kakor so se vedli njegovi predhodniki, in ga povzdignil pred vsemi svojimi prijatelji. 27Potrdil ga je v vélikem duhovništvu in v vseh prejšnjih časteh ter mu odkazal prvo mesto med svojimi prvimi prijatelji. 28Jonatan je prosil kralja, naj oprosti davka Judejo in tri okrožja v Samariji,#Db. in tri okrožja in Samarijo; gr. nejasno. ter mu v zameno obljubil tristo talentov. 29Kralj je v to privolil in o vsej zadevi napisal Jonatanu pismo, ki se je glasilo takole:
30»Kralj Demetrij bratu Jonatanu in judovskemu narodu: pozdrav! 31Prepis pisma, ki smo ga v vaši zadevi napisali svojemu sorodniku Lasténu, pošiljamo tudi vam, da boste o stvari obveščeni. 32Kralj Demetrij svojemu očetu Lasténu: pozdrav. 33Judovski narod nam je prijatelj in izpolnjuje svoje obveznosti do nas. Zato smo sklenili, da ga zaradi njegove naklonjenosti do nas nagradimo. 34Potrjujemo mu posest Judeje in treh področij Afajréme, Lide in Ramatájima. Ta so bila od Samarije oddeljena Judeji skupaj z vsem, kar jim pripada, in sicer v prid vsem, ki žrtvujejo v Jeruzalemu, to pa kot povračilo za davek, ki ga je kralj vsako leto dobival od njih od pridelkov njihove zemlje in njihovih dreves. 35Tudi druge dajatve, ki nam pripadajo od desetin in pristojbin, od davkov na solne jame in na vence, jim bomo odslej odpuščali. 36Odslej in za vse čase ne sme biti nobena od teh odločb preklicana. 37Poskrbite torej zdaj, da se naredi prepis tega pisma, ki naj se potem izroči Jonatanu in izpostavi na vidnem mestu na sveti gori.«
Jonatan pomaga Demetriju II. v Antiohiji
38Ko je kralj Demetrij videl, da se je dežela pod njegovim vladanjem umirila in da ni več upiranja proti njemu, je razpustil vso svojo vojsko in odposlal vsakega v njegov kraj. Izjemoma je obdržal le tuje čete, ki jih je novačil na otokih ljudstev. Zato si je nakopal sovraštvo vseh tistih čet, ki so služile pod njegovimi očeti. 39Eden izmed tistih, ki je svojčas spadal v Aleksandrov krog, je bil Trifon. Ko je videl, da vse čete godrnjajo proti Demetriju, je šel k Arabcu Imalkuéju, ki je vzgajal Aleksandrovega sinčka Antíoha. 40Skušal ga je pregovoriti, naj mu ga izroči, da bi zakraljeval namesto svojega očeta. Obvestil ga je o vsem, kar je Demetrij ukrenil, in o sovraštvu, ki ga čutijo do njega njegove čete, ter ostal tam več dni.
41Medtem je Jonatan po odposlanstvu zaprosil kralja Demetrija, naj bi umaknil svoje posadke iz trdnjave v Jeruzalemu in iz drugih trdnjav. Bile so namreč slej ko prej v bojnem stanju z Izraelom. 42Demetrij pa je po odposlanstvu odgovoril Jonatanu: »Tebi in tvojemu narodu bom storil ne le to uslugo, marveč bom ob prvi priliki tebe in tvoj narod obsul s častmi. 43Za zdaj boš storil prav, če mi pošlješ može, ki bi se bojevali na moji strani, kajti vse moje čete so me zapustile.« 44Res mu je Jonatan poslal v Antiohijo tri tisoč hrabrih bojevnikov. Prišli so h kralju, ki se je zelo razveselil njihovega prihoda.
45Tedaj se je okoli sto dvajset tisoč mestnih prebivalcev zbralo sredi mesta, da bi ubili kralja. 46Ta se je zatekel v kraljevo palačo, mestni prebivalci so zasedli ulična križišča in začeli so se boji. 47Kralj je poklical Jude na pomoč. Ti so se vsi zgrnili okrog njega, potem pa so se razkropili po mestu in tisti dan pobili kakih sto tisoč ljudi. 48Tisti dan so zažgali mesto, odnesli veliko plena in rešili kralja. 49Ko so mestni prebivalci videli, da Judje po mili volji gospodujejo po mestu, so izgubili ves pogum. Zavpili so proti kralju in ga takole prosili: 50»Podaj nam desnico in Judje naj nehajo napadati nas in mesto.« 51Odvrgli so orožje in sklenili mir. Judje pa so poželi veliko slavo pred kraljem in pred vsemi ljudmi njegovega kraljestva ter se nato obloženi s plenom vrnili v Jeruzalem.
52Kralj Demetrij je trdno sédel na kraljevi prestol in dežela se je umirila pod njim. 53Tedaj pa je prelomil vse svoje obljube in obrnil hrbet Jonatanu. Ni povrnil uslug, ki jih je dobil od njega, ampak ga je zelo stiskal.
Jonatan stopi na stran Antíoha VI.
54Potem se je vrnil Trifon skupaj z mladim fantom Antíohom. Ta je postal kralj in si nadel krono. 55Vse tiste čete, ki jih je Demetrij odpustil, so se mu pridružile. Šle so v boj proti Demetriju in ga odločno zapodile v beg. 56Trifon se je polastil slonov in zavzel Antiohijo. 57Mladi Antíoh je takole pisal Jonatanu: »Potrjujem te v vélikem duhovništvu, postavljam te na čelo štirih okrožij in te prištevam med kraljeve prijatelje.« 58In poslal mu je zlato posodo in namizno opremo ter mu priznal pravico, da pije iz zlatih posod, se oblači v škrlat in nosi zlato zaponko. 59Njegovega brata Simona pa je postavil za poveljnika čet od Tirskih stopnic vse do meje Egipta.
60Jonatan je šel na pot, prehodil ozemlje onkraj reke in tamkajšnjega mesta, in vse čete v Siriji so se mu pridružile, da bi se bojevale na njegovi strani. Prišel je v Aškelón in prebivalci so ga slavnostno sprejeli. 61Od tam je odrinil proti Gazi, toda mestni prebivalci so mu zaprli vrata. Začel je oblegati mesto, požgal je okolico in jo oplenil. 62Mestni prebivalci so zaprosili Jonatana za mir.#za mir: dodano. Podal jim je desnico, vendar pa je vzel sinove njihovih voditeljev za talce in jih poslal v Jeruzalem. Nato je prehodil deželo vse do Damaska.
63Jonatan je izvedel, da so Demetrijevi poveljniki prišli z velikimi silami v Kedeš v Galileji, in sicer z namenom, da bi preprečili njegove načrte. 64Krenil jim je nasproti, svojega brata Simona pa pustil v deželi. 65Simon se je utaboril nasproti Bet Curu, ga več dni napadal in ga obkolil. 66Prebivalci so ga zaprosili, da bi sprejel njihove desnice, in on je to storil. Vendar jih je pregnal od tam, zasedel mesto in namestil vanj posadko.
67Jonatan pa se je medtem s svojo vojsko ušotoril ob Genezareškem jezeru.#Db. vodi Genesar. Zgodaj zjutraj so prispeli na ravnino Hacór. 68In glej, po ravnini jim je prišla nasproti vojska tujcev. Ti so postavili zasedo proti njemu v hribih, Judje pa so se usmerili naravnost proti njim. 69Tedaj so tisti, ki so prežali v zasedi, planili iz svojih skrivališč in udarili. 70Vsi Jonatanovi vojaki so se pognali v beg, od njih ni ostal niti eden razen obeh poveljnikov njegovih čet, Absalomovega sina Matatija in Halfíjevega sina Juda. 71Jonatan si je raztrgal oblačila, si natrosil zemlje na glavo in molil. 72Potem je šel v boj proti njim in jih pognal v beg. 73Ko so njegovi ubežniki to videli, so se vrnili k njemu, zasledovali z njim sovražnike do njihovega taborišča v Kedešu in se tam utaborili. 74Tisti dan je od tujcev padlo kakih tri tisoč mož, Jonatan pa se je vrnil v Jeruzalem.
Currently Selected:
1 Makabejci 11: SSP
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!