1 Kralji 22
22
Novi boji z Arámci
(2 Krn 18,1–11)
1Tri leta so minila brez vojne med Arámom in Izraelom. 2V tretjem letu pa je prišel Judov kralj Józafat k Izraelovemu kralju. 3Izraelov kralj je rekel svojim služabnikom: »Ali veste, da je Ramót Gileád naš? Mi pa smo tiho, namesto da bi ga vzeli iz rok arámskega kralja!« 4Rekel je Józafatu: »Boš šel z mano v vojno za Ramót Gileád?« Józafat je rekel Izraelovemu kralju: »Jaz sem kakor ti, moje ljudstvo je kakor tvoje ljudstvo, moji konji so kakor tvoji konji.«
5Nato je Józafat rekel Izraelovemu kralju: »Povprašaj, prosim, še danes za Gospodovo besedo!« 6Izraelov kralj je torej zbral preroke, kakih štiristo mož, in jim rekel: »Ali naj grem v boj za Ramót Gileád ali naj to opustim?« Rekli so: »Pojdi, Gospod ga bo dal kralju v roke!« 7A Józafat je rekel: »Mar ni tu nobenega Gospodovega preroka več, da bi ga mogli povprašati?« 8Izraelov kralj je rekel Józafatu: »Še nekdo je, po katerem bi mogli vprašati Gospoda, vendar ga jaz sovražim, ker o meni nikoli ne prerokuje nič dobrega, temveč le húdo: Jimlájev sin Miha.« Józafat pa je rekel: »Kralj naj ne govori tako.« 9Izraelov kralj je torej poklical nekega dvornika in rekel: »Hitro pojdi po Jimlájevega sina Miha!« 10Izraelov kralj in Judov kralj Józafat sta v slavnostnih oblačilih sedela, vsak na svojem prestolu, na trgu pri Samarijskih vratih; vsi preroki pa so prerokovali pred njima. 11Kenaanájev sin Cidkijá pa si je naredil železna rogova in rekel: »Tako govori Gospod: S tema boš prebodel Arámce in jih pokončal.« 12In vsi preroki so prerokovali tako: »Pojdi v Ramót Gileád in bodi uspešen; Gospod ga bo dal kralju v roke.«
Miha napove polom
(2 Krn 18,12–27)
13Odposlanec, ki je šel klicat Miha, mu je govoril in rekel: »Glej vendar, preroki so kralju soglasno napovedali uspeh.#Db. govorili dobro. Naj bo tudi tvoja beseda kakor katerega izmed njih; napovej uspeh!«#Db. govôri dobro. 14Miha pa je rekel: »Kakor živi Gospod: kar mi poreče Gospod, to bom govoril!«
15Ko je prišel h kralju, mu je kralj rekel: »Miha, ali naj gremo v boj za Ramót Gileád ali naj to opustimo?« Rekel mu je: »Pojdi in bodi uspešen; Gospod ga bo dal kralju v roke.« 16Kralj pa mu je rekel: »Kolikokrat naj te še rotim, da mi povej samo resnico v Gospodovem imenu!« 17Tedaj je rekel: »Videl sem, da je ves Izrael razkropljen po gorah kakor ovce, ki nimajo pastirja. In Gospod je rekel: ›Ti so brez gospodarja, vsak naj se v miru vrne na svoj dom.‹« 18Izraelov kralj je rekel Józafatu: »Ti nisem rekel, da o meni ne prerokuje nič dobrega, temveč le húdo?«
19Oni pa je nadaljeval: »Zato poslušaj Gospodovo besedo! Videl sem Gospoda sedeti na njegovem prestolu in vso nebeško vojsko stati ob njem na njegovi desnici in na njegovi levici. 20In Gospod je rekel: ›Kdo bo premotil Ahába, da bo šel in padel pri Ramót Gileádu?‹ Eden je rekel tako, drugi drugače. 21Tedaj je prišel duh, se postavil pred Gospoda in rekel: ›Jaz ga bom premotil.‹ Gospod mu je rekel: ›S čim?‹ 22Rekel je: ›Pojdem in bom lažniv duh v ustih vseh njegovih prerokov.‹ Rekel je: ›Ti ga moraš premotiti, ti boš to tudi zmogel; pojdi in stori tako!‹ 23Zdaj vidiš, da je Gospod dal lažnivega duha v usta vseh teh tvojih prerokov; Gospod je govoril húdo zoper tebe.«
24Tedaj je pristopil Kenaanájev sin Cidkijá, udaril Miha po licu in rekel: »Kako pa je Gospodov duh odšel od mene, da govori s teboj?« 25Miha je rekel: »Glej, videl boš tisti dan, ko boš begal iz izbe v izbo, da bi se skril.« 26Izraelov kralj pa je rekel: »Primi Miha in ga spet pelji k mestnemu poglavarju Amónu in kraljeviču Joášu 27ter reci: ›Tako je rekel kralj: Denita tegale v ječo in ga hranita z malo kruha in vode, dokler v miru ne pridem!‹« 28Miha pa je rekel: »Če se res vrneš v miru, potem Gospod ni govoril po meni.« Dalje je rekel: »Poslušajte, vsa ljudstva!«
Ahábov poraz in smrt
(2 Krn 18,28–34)
29Izraelov kralj in Judov kralj Józafat sta torej krenila nad Ramót Gileád. 30Izraelov kralj je rekel Józafatu: »Jaz se preoblečem in grem v bitko, ti pa bodi oblečen v svoja oblačila!« Izraelov kralj se je torej preoblekel in šel v boj. 31Arámski kralj pa je ukazal dvaintridesetim poveljnikom svojih voz in rekel: »Ne napadajte ne majhnega ne velikega, marveč samo Izraelovega kralja!« 32Ko so poveljniki bojnih voz zagledali Józafata, so rekli: »To je gotovo Izraelov kralj.« Obrnili so se proti njemu, da bi ga napadli; Józafat pa je zavpil. 33Ko so poveljniki bojnih voz opazili, da ni Izraelov kralj, so ga nehali zasledovati. 34Nekdo pa je na slepo srečo#Db. v svoji nedolžnosti ali v svoji popolnosti. napel lok in zadel Izraelovega kralja med pas in oklep. Tedaj je rekel svojemu vozniku: »Obrni in odpelji me z bojišča, ker sem ranjen!« 35Ker pa se je bitka tisti dan razvnela, je kralj vendarle ostal na vozu stojé Arámcem nasproti. Zvečer je umrl; kri iz rane pa je tekla na dno voza. 36Ko je sonce zahajalo, se je razlegal klic po taboru: »Vsak v svoje mesto, vsak v svojo deželo, 37kajti kralj je umrl!«
Prišli so v Samarijo in v Samariji kralja pokopali. 38Ko so pri samarijskem ribniku umivali voz, so psi lizali njegovo kri in vlačuge so se kopale, po Gospodovi besedi, ki jo je bil govoril.
39Druga Ahábova dela in vse, kar je napravil, slonokoščena hiša, ki jo je sezidal, in vsa mesta, ki jih je zgradil – mar niso zapisani v knjigi Letopisi Izraelovih kraljev? 40Ko je Aháb legel k svojim očetom, je namesto njega postal kralj njegov sin Ahazjá.
Judov kralj Józafat
(2 Krn 20,31–21,1)
41Asájev sin Józafat je zakraljeval nad Judom v četrtem letu Izraelovega kralja Ahába. 42Petintrideset let je imel Józafat, ko je postal kralj, in petindvajset let je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Azúba; bila je Šilhíjeva hči. 43Hodil je povsem po poti svojega očeta Asája in ni krenil z nje; delal je, kar je prav v Gospodovih očeh. 44#Po drugačnem štetju 22,43b.Le višin niso odpravili; ljudstvo je še vedno opravljalo klavne in kadilne daritve na višinah. 45Z Izraelovim kraljem je Józafat živel v miru.
46Druga Józafatova dela, njegovo junaštvo, ki se je z njim izkazal, in vojne, ki jih je vojeval – mar niso zapisani v knjigi Letopisi Judovih kraljev? 47Zadnje obredne vlačugarje, ki so še ostali izza časa njegovega očeta Asája, je iztrebil iz dežele.
48Takrat ni bilo kralja v Edómu; namestnik je veljal za kralja. 49Józafat je naredil taršíške ladje, da bi šel v Ofír po zlato; pa ni šel tja, ker so se ladje razbile v Ecjón Geberju. 50Tedaj je Ahábov sin Ahazjá rekel Józafatu: »Naj gredo moji služabniki s tvojimi služabniki na ladjah.« Józafat pa ni bil za to. 51Ko je Józafat legel k svojim očetom, je bil pokopan pri svojih očetih v mestu svojega očeta Davida. Namesto njega je postal kralj njegov sin Jorám.
Izraelov kralj Ahazjá
52Ahábov sin Ahazjá je zakraljeval nad Izraelom v Samariji v sedemnajstem letu Judovega kralja Józafata, kraljeval pa je nad Izraelom dve leti. 53Delal je húdo v Gospodovih očeh. Hodil je po poti svojega očeta, po poti svoje matere in po poti Nebátovega sina Jerobeáma, ki je bil zapeljal Izraela v greh. 54#Po drugačnem štetju 22,53.Služil je Báalu in ga molil. Jezil je Gospoda, Izraelovega Boga, povsem kakor je delal njegov oče.
Currently Selected:
1 Kralji 22: SSP
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
