Rimljanom 9
9
1Resnico govorim v Kristusu, ne lažem, to mi izpričuje moja vest v Duhu svetem: 2da imam veliko žalost in neprestano bolečino v srcu svojem. 3Kajti želel bi, da bi bil jaz sam preklet in ločen od Kristusa za svoje brate, ki so mi v rodu po mesu; 4#2 Mz 4,22oni so Izraelci, njim je bilo dano sinovstvo in slava in zaveze in postava in služba božja in obljube, 5njih so očaki, in iz njih je po mesu Kristus, ki je čez vse, Bog hvaljen na veke. Amen.
6Ni pa tako, da je beseda Božja izgubila veljavo. Kajti niso vsi Izraelci, ki so od Izraela: 7#1 Mz 21,12niti zato, ker so seme Abrahamovo, niso vsi otroci, temveč: »V Izaku se ti bo imenovalo seme,« 8to je: niso ti, ki so otroci mesa, otroci Božji, marveč otroci obljube se štejejo za seme. 9#1 Mz 18,10Kajti beseda obljube je ta: »Ta čas pridem in Sara bo imela sina.« 10Pa ne samo na tej, ampak tudi na Rebeki, ki je z enim imela dva otroka, z Izakom, očetom našim, se kaže isto. 11Zakaj ko se še nista bila narodila, tudi ne storila nič dobrega ali hudega, da bi veljaven ostal sklep Božji po izbiri, 12#1 Mz 25,23ne zavoljo del, temveč zavoljo tistega, ki kliče, se ji je reklo: »Večji bo služil manjšemu.« 13#Mal 1,2.3Kakor je pisano: »Jakoba sem ljubil, a Ezava sovražil.«
14Kaj torej porečemo? je li mar krivičnost pri Bogu? Nikakor ne. 15#2 Mz 33,19Kajti Mojzesu pravi: »Milosten bodem, komur sem milosten, in usmilil se ga bom, kogar se usmilim.« 16To torej ni v moči tega, ki hoče, ne tega, ki se trudi#Dobesedno: ki teče., ampak Boga, ki je milosten. 17#2 Mz 9,16Kajti pismo pravi Faraonu: »Prav zato sem te obudil, da pokažem na tebi svojo moč in da se razglasi moje ime po vsej zemlji.« 18Tako torej komur hoče, je milosten, a kogar hoče, zakrkne.
19Porečeš mi torej: Zakaj nas še dolži? ker kdo more njegovi volji nasprotovati? 20#Iz 29,16; 45,9Toda kdo si ti, o človek, da se pregovarjaš z Bogom? Poreče li izdelek izdelovalcu: Zakaj si me naredil tako? 21Nima li oblasti lončar nad glino, da iz iste grude naredi eno posodo za čast, a drugo za nečast? 22Kaj pa, če je Bog, hoteč pokazati jezo in razglasiti moč svojo, prenašal v veliki potrpežljivosti posode jeze, pripravljene za pogubo, 23in da bi razglasil bogastvo slave svoje na posodah usmiljenja, ki jih je naprej pripravil za slavo …? 24ki jih je tudi poklical, namreč nas, ne samo izmed Judov, ampak tudi iz poganov; 25#Oz 2,25kakor tudi pri Ozeu pravi:
»Imenoval bom nemoje ljudstvo svoje ljudstvo,
in neljubico ljubico;
26 #
Oz 2,1
in zgodi se, da na mestu, kjer se jim je reklo: Vi niste moje ljudstvo,
tam se bodo imenovali sinovi Boga živega.«
27 #
Iz 10,22.23 Izaija pa vpije nad Izraelom: »Ko bi bilo sinov Izraelovih kolikor morskega peska, le ostanek se bo zveličal.« 28Kajti besedo#Ali: razsodbo. svojo dokonča in ob kratkem izvrši Gospod na zemlji. 29#Iz 1,9In kakor je naprej povedal Izaija:
»Ko bi Gospod Sabaot#T. j. nad vojskami. nam ne pustil semena,
bi bili postali kakor Sodoma in Gomori bi bili podobni.«
30Kaj torej porečemo? Da so pogani, ki niso iskali pravičnosti, dobili pravičnost, toda pravičnost, ki je iz vere; 31a Izrael, iščoč postave pravičnosti, ni dospel do take postave. 32Zakaj? Ker je niso iskali iz vere, ampak tako, kakor da bi bila iz del. Spotaknili so se ob kamen spotike, 33#Iz 28,16kakor je pisano:
»Glej, polagam v Sionu kamen spotike in skalo pohujšanja;
in kdorkoli veruje vanj, ne bo osramočen.«
Currently Selected:
Rimljanom 9: CHR
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
CHR © 1914 British and Foreign Bible Society, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!