Pregovori 6
6
1Sin moj, če si postal porok bližnjemu svojemu,
če si s podano roko obljubil za tujca:
2zadrgnil si se z besedami svojih ust,
ujet si z besedami svojih ust.
3Stôri tisto skoraj, sin moj, in reši se,
ker si prišel bližnjemu svojemu v roko;
pojdi, spusti se na kolena in s prošnjami nadleguj bližnjega svojega!
4Ne dovoli spanja svojim očem,
ne dremanja trepalnicam svojim;
5reši se kakor gazela iz roke lovčeve
in kakor ptica iz ptičarjeve pesti.
6Pojdi k mravlji, o lenuh,
oglej si pota njena in uči se modrosti:
7nima vodnika,
nadzornika ali zapovednika,
8vendar pripravlja po leti hrano svojo,
ob žetvi znaša, kar bo uživala.
9Doklej boš polegal, lenuh?
kdaj vstaneš iz spanja svojega?
10 #
Prg 24,33.34 Malo boš pospančkal, malo podremal,
malo sklenil roke in poležal:
11v tem ti pride uboštvo kakor uren popotnik
in nuja nadte kakor oboroženec.
12Belijalov človek, krivičen mož je,
kdor hodi s spačenimi usti,
13mežika z očmi,
beseduje z nogami,
pomiguje s prsti.
14Vsakršna spačenost tiči v srcu njegovem,
zlo snuje sleherni čas,
prepire napravlja.
15Zatorej pride nagloma nesreča njegova,
v hipu se razbije in ne bo ozdravljenja.
16Šestero je reči, ki jih sovraži Gospod,
in sedmero se jih studi duši njegovi:
17oči visoke, jezik lažniv
in roke, prelivajoče nedolžno kri,
18srce, ki snuje hudobne naklepe,
noge, urno tekoče v hudo,
19kriva priča, ki raznaša laži,
in kdor prepire seje med brati.
20Hrani, sin moj, zapoved očeta svojega
in ne zametuj nauka matere svoje;
21privezuj ju na srce svoje vedno,
pripenjaj ju na grlo svoje!
22Kamorkoli pojdeš, te bosta spremljala,
ko boš ležal, bosta pazila nate,
in ko se zbudiš, se pogovarjala s teboj.
23Kajti zapoved je svetilnica in nauk je luč;
in poučna svarila so pot življenja,
24da te obvarujejo ženske hudobne,
prilizovanja jezika tujke.
25Ne poželi si lepote njene v srcu
in s trepalnicami svojimi naj te ne ujame.
26Kajti zaradi nečiste ženske se izgubi kruhek,
in prešuštnica lovi dušo dragoceno.
27Ali vzame kdo ogenj v nedrje svoje,
in oblačila se mu ne osmode?
28Ali pa more kdo hoditi po žerjavici,
da bi se mu noge ne obžgale?
29Tako, kdor se shaja z bližnjega svojega ženo,
kdorkoli se je dotakne, ne ostane brez kazni.
30Ne zadene zaničevanje tatu, ako ukrade,
da uteši poželenje svoje, ko je gladen;
31vendar zasačen mora povrniti sedemkrat,
dati mora vse blago hiše svoje.
32A kdor prešuštvuje z ženo, norí;
kdor se hoče pogubiti, naj to stori.
33Šiba in nečast ga zadeneta,
in sramota njegova se ne izbriše.
34Ker ljubosumnost razvname srd moža,
zato ne prizanese v dan maščevanja.
35Ne mara nobene odkupnine
in ne sprejme, ponujaj še toliko darov.
CHR © 1914 British and Foreign Bible Society, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!