Sv. Janez 11
11
1 #
Lk 10,38.39 Bil je pa eden bolan, po imenu Lazar, iz Betanije, iz trga Marije in Marte, njene sestre. 2#Jn 12,3Marija, katere brat Lazar je bil bolan, pa je bila ta, ki je pomazilila Gospoda z mazilom in mu otrla noge z lasmi svojimi. 3Sestri torej pošljeta k njemu, rekoč: Gospod, glej, ki ga ti ljubiš, je bolan. 4Ko pa Jezus sliši, reče: Ta bolezen ni za smrt, marveč za slavo Božjo, da se Sin Božji po njej oslavi. 5Jezus je pa ljubil Marto in njeno sestro in Lazarja. 6Ko torej zasliši, da je bolan, tedaj ostane še dva dni na tistem mestu, kjer je bil. 7Potem šele veli učencem svojim: Pojdimo zopet v Judejo! 8Učenci mu reko: Rabi, ravnokar so te hoteli Judje s kamenjem posuti, pa pojdeš zopet tja? 9Jezus odgovori: Nima li dan dvanajst ur? Če kdo po dnevi hodi, se ne spotakne, ker vidi luč tega sveta; 10če pa kdo po noči hodi, se spotakne, ker ni luči v njem. 11To je povedal, in potem reče: Lazar, prijatelj naš, je zaspal; pa grem, da ga prebudim. 12Reko mu torej učenci njegovi: Gospod, če je zaspal, ozdravi. 13Rekel pa je to Jezus o smrti njegovi; a oni so mislili, da pravi o navadnem spanju. 14Tedaj jim Jezus razločno pove: Lazar je umrl; 15in radujem se zavoljo vas, da nisem bil tam, da boste verovali; pa pojdimo k njemu. 16Tedaj reče Tomaž, ki se imenuje Dvojček, součencem: Pojdimo še mi, da umremo z njim.
17Ko torej Jezus pride, ga najde že štiri dni ležečega v grobu. 18Bila je pa Betanija blizu Jeruzalema, kakih petnajst tečajev. 19In mnogo izmed Judov jih je bilo prišlo k Marti in Mariji, da bi ju tolažili po njunem bratu. 20Ko torej zasliši Marta, da prihaja Jezus, mu gre naproti; a Marija je doma sedela. 21Marta torej reče Jezusu: Gospod, ko bi bil ti tukaj, brat moj ne bi bil umrl. 22A tudi sedaj vem, karkoli poprosiš Boga, ti Bog da. 23Reče ji Jezus: Brat tvoj vstane. 24Marta mu reče: Vem, da vstane ob vstajenju poslednji dan. 25Reče ji Jezus: Jaz sem vstajenje in življenje; kdor v mene veruje, bo živel, čeprav umre; 26in vsak, kdor živi in veruje vame, ne umre vekomaj. Veruješ li to? 27Reče mu: Da, Gospod, verujem, da si ti Kristus, Sin Božji, ki je imel priti na svet. 28In rekši to, odide in pokliče skrivaj Marijo, sestro svojo, rekoč: Učenik je tu in te kliče. 29Ona pa, ko zasliši, hitro vstane in pride k njemu. 30Jezus namreč še ni bil prišel v trg, temveč je bil še na mestu, kjer ga je bila Marta srečala. 31Ko pa vidijo Judje, ki so bili z njo v hiši in so jo tolažili, da je Marija hitro vstala in odšla, gredo za njo, misleč, da gre h grobu, da bi tam jokala.
32Ko torej pride Marija tja, kjer je Jezus, in ga ugleda, mu pade k nogam in mu reče: Gospod, ko bi bil ti tukaj, brat moj ne bi bil umrl. 33Jezus pa, ko jo vidi, da joka, in Jude, ki so prišli z njo, da jokajo, se zgrozi v duhu in postane sam žalosten, 34in reče: Kam ste ga položili? Reko mu: Pridi in poglej! 35Jezus se razjoka. 36Judje tedaj reko: Glej, kako ga je ljubil! 37A nekateri izmed njih reko: Ali ni mogel on, ki je slepemu oči odprl, storiti, da bi tudi ta ne bil umrl? 38In Jezus se zopet zgrozi v sebi in pride h grobu. Bila je pa votlina in kamen je ležal na njej. 39Jezus veli: Vzdignite kamen! Marta, sestra rajnikova, mu reče: Gospod, že smrdi; zakaj štiri dni je že v grobu. 40Veli ji Jezus: Ali ti nisem rekel, da boš videla slavo Božjo, če veruješ? 41Tedaj odvalijo kamen, kjer je mrtvec ležal. A Jezus povzdigne oči kvišku in reče: Oče, zahvaljujem te, da si me uslišal. 42Pa jaz sem vedel, da me vsekdar poslušaš; toda zaradi ljudstva, ki okoli stoji, sem to rekel, da bi verovali, da si me ti poslal. 43In ko je to rekel, zakliče z močnim glasom: Lazar, pridi ven! 44In mrtvec izide, povezan na nogah in rokah s povoji, in njegov obraz je bil obvezan s prtom. Veli jim Jezus: Razvežite ga in pustite, naj odide.
45Tedaj jih je veliko izmed Judov, ki so bili prišli k Mariji in so videli, kaj je Jezus storil, sprejelo vero vanj. 46A nekateri izmed njih odidejo k farizejem in jim povedo, kaj je storil Jezus.
47 #
Mt 26,3–5; Mr 14,1.2; Lk 22,2 Višji duhovniki in farizeji torej skličejo veliki zbor in reko: Kaj čemo storiti? kajti ta človek dela veliko čudežev. 48Če ga tako pustimo, bodo vsi verovali vanj; in pridejo Rimljani in nam vzemo i zemljo i narod. 49A eden izmed njih, Kajfa, ki je bil tisto leto veliki duhovnik, jim reče: Vi ničesar ne veste, 50in tudi ne premišljate, da je bolje za vas, če eden človek umre za ljudstvo, nego da bi ves narod poginil. 51Tega pa ni rekel sam od sebe, temveč, ker je bil tisto leto veliki duhovnik, je prerokoval, da ima Jezus umreti za narod; 52in ne samo za ta narod, ampak da tudi razkropljene otroke Božje zbere v eno. 53Od tega dne torej se posvetujejo, kako naj ga umore.
54Jezus pa ni hodil več očitno med Judi, temveč se je umaknil odtod v kraj blizu puščave, k mestu, ki se imenuje Efraim; in tu je prebival z učenci svojimi. 55Bila je pa blizu Velika noč Judov; in veliko jih gre iz dežele gori v Jeruzalem pred Veliko nočjo, da se očistijo. 56Iščejo tedaj Jezusa in se pogovarjajo med seboj, stoječ v templju: Kaj se vam zdi? Gotovo ne pride na praznik? 57Izdali pa so višji duhovniki in farizeji zapoved, če kdo zve, kje je, naj to naznani, da bi ga zgrabili.
Currently Selected:
Sv. Janez 11: CHR
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
CHR © 1914 British and Foreign Bible Society, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!