Izaija 63
63
1 #
Iz 34,5–17; Jer 49,7–22; Ezk 25,12–14; 35,1–15; Am 1,11.12; Obd 1,1–14; Mal 1,2–5 Kdo je ta, ki prihaja od Edoma, v rdeče pobarvani obleki iz Bozre? Krasen je v svoji obleki, ponosno stopa v obili moči svoji! – Jaz sem, ki govorim v pravičnosti, premogočen za rešenje. – 2Zakaj si rdeč po obleki in oblačila tvoja kakor njega, ki tlači v tlačilnici? – 3#Raz 14,20; 19,15; Raz 19,13Tlačil sem v tlačilnici sam, in izmed ljudstev ni bilo nikogar z menoj; zatorej sem jih teptal v jezi svoji in jih gazil v togoti svoji, da se je z njih životnim sokom oškropila obleka moja in sem si vsa oblačila omadeževal. 4Zakaj dan maščevanja je bil v srcu mojem in moje leto odrešenja je prišlo. 5#Iz 59,16In oziral sem se, a ni bilo nobenega pomočnika, in strmel sem, da ni nikogar, ki bi podpiral. Tedaj mi je rešenje prinesla rama moja, in togota moja, ta me je podpirala. 6In teptal sem ljudstva v jezi svoji in sem jih upijanil v togoti svoji, in njih životni sok sem izlil na tla.
7Milosti Gospodovih se bom hvalno spominjal, slavnih del Gospodovih, po vsem, kar nam je podelil Gospod, in obilne dobrote hiši Izraelovi, ki jim jo je izkazal po usmiljenju svojem in po obilosti milosti svojih. 8Kajti rekel je: Res, ljudstvo moje so, sinovi, ki ne bodo ravnali lažnivo. Torej jim je bil rešitelj. 9V vsej njih stiski je bil sam stiskan, in angel obličja njegovega jih je reševal. V svoji ljubezni in usmiljenosti jih je odkupil sam in dvignil jih je nase ter jih nosil vse dni nekdanje. 10Ali oni so se uprli in žalili duha svetosti njegove; zato se jim je izpremenil v sovražnika, sam se je boril proti njim.
11Tedaj se je spominjalo ljudstvo njegovo dni nekdanjih, dni Mojzesovih: Kje je, ki jih je izpeljal z morja s pastirji črede svoje vred? Kje je, ki je mednje dal duha svetosti svoje? 12#2 Mz 14,21ki jih je spremljal Mojzesu na desnici z veličastno ramo svojo? ki je razklal vode pred njimi, da bi si napravil ime večno? 13ki jih je vodil skozi globočine kakor konja po puščavi, da se niso spotaknili? 14Kakor žival stopa navzdol v dolino, jih je peljal duh Gospodov v pokoj: tako si vodil ljudstvo svoje, da si napraviš ime veličastno. 15Ozri se iz nebes in poglej iz prebivališča svetosti in veličasti svoje! kje je gorečnost tvoja in kje mogočna dela tvoja? Nagib svojega srca in svojo usmiljenost zadržuješ meni. 16Saj ti si oče naš; kajti Abraham ne ve za nas in Izrael nas ne pozna, ti, o Gospod, si oče naš; odrešenik naš od vekomaj ti je ime. 17Zakaj pripuščaš, o Gospod, da zahajamo od potov tvojih, zakaj si nam zakrknil srce, da se te ne bojimo? Vrni se k nam zaradi hlapcev svojih, zavoljo rodov dediščine svoje! 18Le malo časa jo je imelo v posesti ljudstvo svetosti tvoje: sovražniki naši so razteptali svetišče tvoje. 19Postali smo kakor tisti, ki jim nikoli nisi gospodoval, ki se niso imenovali po tvojem imenu!
O da bi predrl nebesa in prišel doli, da bi se od obličja tvojega raztopile gore
Currently Selected:
Izaija 63: CHR
Highlight
Share
Compare
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
CHR © 1914 British and Foreign Bible Society, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
