II Korinčanom 1
1
1 #
Apd 18,1
Pavel, apostol Kristusa Jezusa po volji Božji, in Timotej, brat, cerkvi Božji, ki je v Korintu, z vsemi svetimi, ki bivajo po vsej Ahaji: 2Milost vam in mir od Boga Očeta našega in Gospoda Jezusa Kristusa!
3Hvaljen bodi Bog in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, Oče usmiljenosti in Bog vsake tolažbe, 4ki nas tolaži v vsaki stiski, da moremo i mi tolažiti tiste, ki so v kakršnikoli stiski s to tolažbo, s katero nas same tolaži Bog. 5Kajti kakor je obilno trpljenje Kristusovo pri nas, tako je po Kristusu obilna tolažba naša. 6Če smo pa stiskani, je to za vašo tolažbo in rešitev; če pa uživamo tolažbo, je to za vašo tolažbo, ki naj vas podpira v prenašanju istega trpljenja, ki ga tudi mi trpimo. 7In upanje naše je trdno za vas, ker vemo, da kakor ste deležniki trpljenja, tako ste tudi tolažbe.
8 #
1 Kor 15,32
Kajti nočemo, da bi ne vedeli, bratje, za stisko našo, ki se nam je dogodila v Aziji, da smo bili hudo preobteženi, nad svojo moč, tako da smo obupali tudi nad življenjem; 9da, sami v sebi smo izrekli smrtno obsodbo, – naj bi ne stavili upanja svojega na sebi, ampak na Bogu, ki obuja mrtve; 10ki nas je take smrti otel in otimlje, v katerega upamo, da bo še dalje otimal; 11če pripomagate tudi vi nam z molitvijo, da bi se za dar, ki nam je dodeljen po molitvah mnogih, mnogi zahvaljevali zaradi nas.
12Kajti hvala naša je ta: pričevanje vesti naše, da smo živeli v svetosti in čistosti Božji, ne v meseni modrosti, temveč v milosti Božji na svetu, posebno pa pri vas. 13Kajti nič drugega vam ne pišemo, nego kar berete in kar morate tudi priznati; upam pa, da boste to do konca priznavali, 14kakor ste tudi priznali nas, vsaj nekoliko, da smo hvala vaša, kakor tudi vi naša v dan Gospoda našega Jezusa.
15In s tem zaupanjem sem hotel k vam priti poprej, da bi prejeli dvojno dobroto, 16#Apd 19,21in od vas potovati v Macedonijo in zopet iz Macedonije priti k vam in od vas spremljen biti v Judejo. 17Ko sem torej to hotel, sem li lahkomiselno ravnal? ali kar sklepam, sklepam po mesu, da bi bilo pri meni hkratu ›da, da‹ in ›ne, ne‹? 18Ali zvest je Bog, da beseda naša do vas ni bila ›da‹ in ›ne‹. 19#Apd 18,5Kajti Božji Sin Jezus Kristus, ki smo ga med vami oznanili jaz in Silvan in Timotej, ni bil ›da‹ in ›ne‹, temveč v njem je bilo ›da‹. 20Zakaj kolikorkoli je obljub Božjih, v njem so ›da‹, zato tudi po njem ›Amen‹ Bogu na slavo po nas. 21Ta pa, ki nas utrjuje z vami vred v Kristusa in nas je pomazilil, je Bog, 22ki nas je tudi zapečatil in dal zastavo Duha v srca naša.
23A jaz kličem za pričo Boga na svojo dušo, da iz prizanašanja do vas še nisem prišel v Korint. 24Ne da gospodujemo veri vaši, temveč sodelavci smo za radost vašo; kajti z vero stojite.
Currently Selected:
II Korinčanom 1: CHR
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
CHR © 1914 British and Foreign Bible Society, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!