Rimljanom 7
7
Opravičenje odvezuje kristjana postave (predpisov stare zaveze)
1Ali ne veste, bratje – govorim pač takim, ki postavo poznajo – da vsakemu postava gospoduje, dokler živi. 2Tako je omožena ženska po postavi vezana na moža, dokler on živi; če pa mož umrje, je oproščena postave moža. 3Potemtakem bo veljala za prešuštnico, če vzame drugega moža, dokler živi njen mož; če pa mož umrje, je prosta postave, tako da ni prešuštnica, če vzame drugega moža. 4Zato ste tudi vi, bratje moji, po Kristusovem telesu postavi umrli, da ste last drugega, namreč njega, ki je vstal od mrtvih, da sad obrodimo za Boga. 5Kajti ko smo bili v mesu, so grešne strasti, zbújane s postavo, delovale v naših udih, da smo obrodili sad za smrt. 6Zdaj pa smo se postave oprostili, ker smo umrli temu, kar nas je držalo v vezeh, tako da služimo v novem duhu in ne po stari črki.
Vloga postave
7Kaj bomo torej rekli? Ali je postava greh? Nikakor; toda greha nisem spoznal razen po postavi. Kajti poželjivosti bi ne poznal, ko bi postava ne govorila: »Ne poželi!«#7,7 2 Mz 20,17; 5 Mz 5,21. 8Greh je po zapovedi dobil povod in je povzročil v meni vsakršno poželenje; kajti brez postave je greh mrtev. 9Jaz sem nekdaj živel brez postave. Ko pa je prišla postava, je greh oživel, 10jaz pa sem umrl in izkazalo se je, da mi je postava, ki je dana za življenje, bila v smrt. 11Kajti greh, ki je po postavi dobil povod, me je prevaral in po njej usmrtil. 12Tako je torej postava svéta in zapoved svéta ter pravična in dobra. 13Ali je torej postalo zame smrt to, kar je dobro? Nikakor, marveč greh, ki mi je ob tem, kar je dobro, smrt povzročil, da bi se po zapovedi greh pokazal čez mero grešen.
Notranji boj
14Vemo namreč, da je postava duhovna, jaz pa sem mesen, prodan grehu. 15Kajti kar delam, ne umevam; ne delam namreč tega, kar hočem, ampak to delam, kar sovražim. 16Če pa to delam, česar nočem, pritrjujem postavi, da je dobra. 17Tako tega ne delam več jaz, ampak greh, ki prebiva v meni. 18Vem namreč, da v meni, to je v mojem mesu, dobro ne prebiva; zakaj hoteti je v moji moči, da bi pa dobro tudi izvrševal, ni. 19Ne delam namreč dobrega, kar hočem, ampak húdo delam, česar nočem. 20Če pa to delam, česar nočem, ne izvršujem tega več jaz, ampak greh, ki prebiva v meni. 21Čutim torej postavo, da mi je, ko hočem delati dobro, lažje to, kar je húdo. 22Veselim se namreč božje postave po notranjem človeku, 23vidim pa v svojih udih drugo postavo, ki nasprotuje postavi mojega duha in me usužnjuje postavi greha, ki je v mojih udih. 24Jaz nesrečni človek, kdo me bo rešil telesa te smrti? 25Hvala Bógu po Jezusu Kristusu, Gospodu našem! Tako torej jaz sam z duhom služim postavi božji, z mesom pa postavi greha.
Currently Selected:
Rimljanom 7: EKU
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
