Rimljanom 3
3
Kljub božjim obljubam
1V čem je torej prednost Judov, ali kaj jim koristi obreza? 2Prav veliko v vsakem oziru. Predvsem to, da so jim poverjene božje obljube. 3Kaj zato, če so se nekateri izneverili? Ali bo njih nezvestoba ovrgla božjo zvestobo? 4Nikakor; kaže naj se marveč, da je Bog resničen, vsak človek pa lažniv, kakor je pisano: »– da se izkažeš pravičnega v svojih besedah in zmagaš, kadar te sodijo«.#3,4 Prim. Ps 116,11. – Ps 51,6.
5Ako pa naša krivičnost odkriva božjo pravičnost, kaj porečemo? Ali je krivičen Bog, ki v jezi kaznuje? – Po človeško govorim. 6Nikakor ne; kako bo sicer Bog ta svet sodil? 7Če se je namreč božja resnica po moji laži še bolj izkazala v njegovo poveličanje, zakaj tudi mene še zadeva obsodba, da sem grešnik? 8In ali bomo – kakor nas nekateri obrekujejo, da pravimo – delali hudo, da pride dobro? Obsodba takih je pravična.
Vsi so krivi
9Kaj torej? Smo li mi boljši? Nikakor ne. Zakaj obtožili smo prej Jude in Grke, da so vsi pod grehom, 10kakor je pisano:
»Ni pravičnega, niti enega;
11ni razumnega, ni ga, kateri bi Boga iskal.
12Vsi so zašli, vsi skupaj so se spridili;
ni ga, kateri bi delal dobro, ni ga kar nobenega.
13Odprt grob je njih grlo,
s svojimi jeziki govoré zvijačno;
kačji strup je pod njihovimi ustnicami
14in njih usta so polna kletve in grenkobe;
15hitre so njih noge, da prelijejo kri;
16uničenje in beda je na njih potih
17in pota miru ne poznajo.
18Ni strahu božjega pred njihovimi očmi.«#3,10–18 Dokaze za vsesplošno grešnost je vzel sveti Pavel iz psalmov in iz drobca preroka Izaija. Glej Ps 14,1–3; 53,2–4; 5,10; 140,4; 10,7; Iz 59,7–8; Ps 36,2.
19Vemo pa, da kar govori postava, govori tistim, ki so pod postavo, da umolknejo vsaka usta in se ves svet spozna krivega pred Bogom. 20Zato se z deli postave ne bo opravičil pred njim noben človek, kajti po postavi se greh le spozna.
2. Božja pravičnost in vera
Razodetje božje pravičnosti
21Zdaj se je pa brez postave razodela božja pravičnost, izpričevana s postavo in preroki, 22božja pravičnost po veri v Jezusa Kristusa za vse in nad vsemi, kateri verujejo; ni namreč razločka. 23Zakaj vsi so grešili in so brez božje slave, 24opravičenje pa jim daruje njegova milost po odrešitvi, ki je v Kristusu Jezusu. 25Njega je Bog postavil kot spravo po veri v njegovi krvi, da bi pokazal svojo pravičnost, ker je prizanašal prej storjenim grehom 26v času božje potrpežljivosti, da bi pokazal svojo pravičnost v sedanjem času: da je sam pravičen in da opravičuje tistega, ki je iz vere v Jezusa.
Vloga vere
27Kje naj bi torej bilo ponašanje? Je izključeno. Po kakšni postavi? Po postavi del? Ne, po postavi vere. 28Sklepamo namreč, da se človek opraviči po veri brez del postave. 29Ali je Bog samo Bog Judov? Ne tudi poganov? Dà, tudi poganov; 30zakaj en sam Bog je, ki bo obrezane opravičil iz vere in neobrezane po veri. 31Ali torej postavo z vero razveljavljamo? Nikakor, marveč postavo upostavljamo.
Currently Selected:
Rimljanom 3: EKU
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
