Psalmi 142
142
Psalm 142 (141)
Molitev v zapuščenosti
1Pouk, Davidov, ko je bil v votlini, molitev.
2Z močnim glasom vpijem h Gospodu,
z močnim glasom prosim Gospoda.
3Pred njim izlivam svojo skrb,
svojo stisko pred njim oznanjam.
4Ko se plaši v meni moj duh,
ti poznaš mojo pot.
Na poti, po kateri hodim,
so mi skrivaj nastavili zanko.
5Oziram se na desno in gledam,
in ni ga, ki bi se menil zame.
Nimam kam se zateči,
nikogar ni skrb za moje življenje.
6Vpijem k tebi, Gospod;
pravim: »Ti si moje zavetje,
moje vse v deželi živih.«
7Prisluhni mojemu vpitju,
ker sem silno pobit;
reši me mojih preganjalcev,
ker so močnejši od mene!
8Izpelji me iz ječe,
da se zahvalim tvojemu imenu!
Pravični me bodo obdajali,
ko mi izkažeš dobroto.
Currently Selected:
Psalmi 142: STP
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
