Matej 13
13
2. Govor v prilikah
Uvod
Mr 4,1–2; Lk 8,4
1Tisti dan je šel Jezus iz hiše in sédel ob morju. 2In zbralo se je pri njem mnogo ljudstva, tako da je moral sesti v čoln, vsa množica pa je stala na bregu. 3In povedal jim je mnogo v prilikah, govoreč:
O sejalcu
Mr 4,3–9; Lk 8,5–8
»Glejte, sejalec je šel sejat. 4In ko je sejal, je nekaj semena padlo na pot in priletele so ptice ter ga pozobale. 5Drugo je padlo na kamnito zemljo, kjer ni imelo veliko prsti; hitro je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje; 6ko pa je sonce vzšlo, je uvenelo, in ker ni imelo korenin, je usahnilo. 7Drugo je padlo med trnje; in trnje je zraslo in ga zadušilo. 8Drugo pa je padlo na dobro zemljo in je dajalo sad: nekatero stoternega, nekatero šestdeseternega in nekatero trideseternega. 9Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša!«
Zakaj v prilikah
Mr 4,10–12; Lk 8,9–10
10In pristopili so učenci ter mu rekli: »Zakaj jim govoriš v prilikah?« 11Odgovoril jim je: »Vam je dano skrivnosti nebeškega kraljestva razumeti, njim pa ni dano. 12Kdor namreč ima, temu se bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo še to, kar ima. 13Zato jim govorim v prilikah, ker gledajo, pa ne vidijo; in poslušajo pa ne slišijo in ne razumejo. 14In spolnjuje se nad njimi prerokba Izaijeva, ki pravi:
‚Z ušesi boste poslušali, pa ne razumeli,
z očmi boste gledali, pa ne videli;
15zakaj temu ljudstvu je srce otopelo
in so na ušesa težko slišali
in si oči zatisnili:
da bi morda z očmi ne videli
in z ušesi ne slišali
in s srcem ne umeli ter se ne spreobrnili
in bi jih jaz ne ozdravil.‘#13,14–15 Iz 6,9–10.
16Srečne pa vaše oči, ker vidijo, in vaša ušesa, ker slišijo; 17zakaj resnično, povem vam: Mnogi preroki in pravični so želeli videti, kar vi vidite, in niso videli; in slišati, kar vi slišite, in niso slišali.
Razlaga prilike o sejalcu
Mr 4,13–20; Lk 8,11–15
18Vi torej poslušajte priliko o sejalcu: 19Kadar kdo sliši besedo kraljestva in je ne razume, pride hudi duh in mu ugrabi, kar mu je vsejano v srce: ta je tisti, ki je vsejan ob potu. 20Seme na kamniti zemlji pa je tisti, ki besedo posluša in jo takoj z veseljem sprejme; 21nima pa v sebi korenine in je nestanoviten; ko zaradi besede nastane stiska ali preganjanje, se takoj pohujša. 22Seme pa, ki je med trnjem, je tisti, ki besedo posluša, pa mu posvetne skrbi in zapeljivost bogastva besedo zadušijo, da ostane brez sadu. 23Seme na dobri zemlji pa je tisti, ki besedo posluša in umeva; ta torej obrodi in daje sad, nekateri stoternega, nekateri šestdeseternega in nekateri trideseternega.«
O ljuljki
24Drugo priliko jim je podal takole: »Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je na svoji njivi vsejal dobro seme. 25A ko so ljudje spali, je prišel njegov sovražnik, prisejal med pšenico ljuljke in odšel. 26Ko pa je bilje zraslo in šlo v klasje, se je pokazala tudi ljuljka. 27In pristopili so h gospodarju hlapci in mu rekli: ‚Gospod, ali nisi na svoji njivi vsejal dobrega semena? Od kod je torej ljuljka?‘ 28Rekel jim je: ‚Sovražnik je to storil.‘ Hlapci so mu rekli: ‚Ali hočeš, naj jo gremo pobrat?‘ 29Rekel je: ‚Nikar, da pobiráje ljuljko ne porujete z njo morda tudi pšenice. 30Pustite, naj oboje raste do žetve; in ob času žetve porečem žanjcem: Poberite najprej ljuljko in jo povežite v snope, da se sežge, pšenico pa spravite v mojo žitnico.‘«
O gorčičnem zrnu in o kvasu
Mr 4,30–32; Lk 13,18–21
31Še drugo priliko jim je povedal: »Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu, ki ga je človek vzel in vsejal na svoji njivi. 32To je sicer najmanjše izmed vseh semen; ko pa zraste, je večje ko zelišča in postane drevo, tako da priletijo ptice neba in prebivajo na njegovih vejah.«
33In še drugo priliko jim je povedal: »Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je žena vzela in zamesila v tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo.«
Množicam je govoril samo v prilikah
Mr 4,33–34
34Vse to je povedal Jezus množicam v prilikah in brez prilike jim ni govoril. 35Tako se je spolnilo, kar je bilo rečeno po preroku, ki pravi:
»Odprl bom svoja usta v prilikah,
razodel bom, kar je bilo skrito od začetka sveta.«#13,35 Ps 78,2.
Razlaga prilike o ljuljki
36Nato je množice odpustil in šel v hišo. In prišli so k njemu njegovi učenci in rekli: »Razlôži nam priliko o ljuljki na njivi!« 37In odgovoril jim je: »Sejavec dobrega semena je Sin človekov, 38njiva je svet, dobro seme so otroci kraljestva, ljuljka so otroci hudobe, 39sovražnik pa, ki jo je zasejal, je hudič; žetev je konec sveta, žanjci pa so angeli. 40Kakor se torej ljuljka pobira in v ognju sežiga, tako bo ob koncu sveta. 41Sin človekov bo poslal svoje angele in pobrali bodo iz njegovega kraljestva vse, kar je pohujšljivega, in tiste, ki delajo krivico; 42in vrgli jih bodo v ognjeno peč, kjer bo jok in škripanje z zobmi. 43Takrat se bodo pravični zasvetili kakor sonce v kraljestvu svojega Očeta. Kdor ima ušesa, naj posluša!
O zakladu na njivi in o biseru
44Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na njivi, ki ga je človek našel in skril; in od veselja nad njim gre in proda vse, kar ima, ter kupi tisto njivo.
45Nebeško kraljestvo je podobno tudi trgovcu, ki je iskal lepih biserov. 46Ko je našel dragocen biser, je šel in prodal vse, kar je imel, in ga je kupil.
O mreži z ribami
47Dalje je nebeško kraljestvo podobno mreži, ki so jo vrgli v morje in je zajela ribe vsake vrste; 48ko se je napolnila, so jo potegnili na breg in so sedli ter odbrali dobre v posodo, slabe pa pometali proč. 49Tako bo ob koncu sveta: angeli bodo šli in ločili hudobne izmed pravičnih 50in jih bodo vrgli v ognjeno peč; tam bo jok in škripanje z zobmi.«
Zaključek
51»Ste razumeli vse to?« Odgovorijo mu: »Smo.« 52Nato jim je rekel: »Zato je vsak pismouk, ki je poučen o nebeškem kraljestvu, podoben hišnemu gospodarju, ki prinaša iz svojega zaklada novo in staro.«
V. Prvenci nebeškega kraljestva: Cerkev
1. Pripoved
Obisk v Nazaretu
Mr 6,1–6; Lk 4,16–30
53Ko je Jezus končal te prilike, je odšel od tam. 54Prišel je v svoj kraj in jih učil v shodnici, da so strmeli in govorili: »Od kod ima ta to modrost in te moči? 55Ali ni to tesarjev sin? Ali ni njegova mati Marija? In njegovi bratje, ali niso Jakob in Jožef in Simon in Juda? 56In njegove sestre? Ali niso vse pri nas? Od kod ima vendar vse to?« 57In spotikali so se nad njim. Jezus pa jim je rekel: »Prerok ni brez časti, razen v svojem kraju in na svojem domu.« 58In zaradi njih nevere ni storil tam mnogo čudežev.
Currently Selected:
Matej 13: EKU
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
