Jeremija 8
8
Grožnja z izgnanstvom
1Tisti čas, govori Gospod, bodo izgrebli kosti Judovih kraljev, kosti njegovih knezov, kosti duhovnikov, kosti prerokov in kosti jeruzalemskih prebivalcev iz njih grobov, 2in jih razmetali pod sonce, luno in vso nebeško vojsko, ki so jih ljubili, ki so jih častili, za katerimi so hodili, katere so vpraševali za svèt in jih molili; ne bodo jih zbirali ne pokopavali, za gnoj bodo po zemlji. 3Tedaj bo vsemu ostanku, ki preostane od tega hudobnega rodu, na vseh krajih, kamor jih zavržem, smrt ljubša ko življenje, govori Gospod nad vojskami.
4Reci jim: Tako govori Gospod:
Kdor pade, ne vstane li zopet?
Če kdo zablodi, ali se ne povrne nazaj?
5Zakaj se to jeruzalemsko ljudstvo
z nenehnimi odpadi odvrača?
Zakaj se trdno držé laži
in se nočejo povrniti?
6Pazim in poslušam.
Kar ni prav, govoré;
nihče se ne kesa svoje hudobije,
da bi rekel: »Kaj sem storil!«
Vsi hité v svojem teku
kakor konj, ki drvi v boj.
7Celo štorklja pod nebom
pozna svoj čas,
golob, lastovka in žerjav
se držé časa svojega prihoda.
Moje ljudstvo pa ne pozna
Gospodove pravice!
Pokvarjeni duhovniki in preroki
8Kako morete reči: »Modri smo!
Gospodova postava je pri nas!«
Res! A laž je iz nje naredilo
lažnivo pisalo pisarjev.
9Modri bodo osramočeni,
prestrašeni in ujeti.
Glej, besedo Gospodovo so zavrgli.
Kakšno modrost še imajo?
10Zato dam njihove žene tujcem,
njihove njive drugim posestnikom.
Kajti od najmanjšega do največjega
vsi mislijo na dobiček.
Varajo vsi,
od preroka do duhovnika.
11Rano mojega ljudstva hočejo ozdraviti,
ko lahkomiselno zatrjujejo: »Mir, mir!«
Ko vendar ni miru!
12Sramovali naj bi se, da so počenjali gnusobo!
A se ne sramujejo,
zardeti ne znajo.
Zato padejo s padajočimi,
se zgrudijo, ko jih kaznujem, govori Gospod.
13Če hočem imeti pri njih trgatev,
govori Gospod,
ni grozdja na trti,
ne smokev na figovcu;
listje je ovenelo.
In dam jih tem, ki pridejo nadnje.
14»Čemu sedimo tiho?
Zberite se!
Pojdimo v utrjena mesta!
Tam naj propademo!
Zakaj Gospod, naš Bog, hoče naš propad.
S strupeno vodo nas napaja,
ker smo grešili zoper Gospoda.
15Upamo na mir,
a ne pride nič dobrega,
in na čas ozdravljenja,
a je le strah!
16Od Dana se sliši prhanje njegovih konj,
od rezgetanja njegovih žrebcev se trese vsa dežela.
Prihajajo in žrejo deželo z njenimi pridelki,
mesta z njihovimi prebivalci.«
17Glejte, pošljem na vas strupene kače,
zoper katere ne pomaga nobeno zarotilo,
da vas opikajo, govori Gospod,
18neozdravljivo.
Prerokova bolečina
Žalost me obhaja,
moje srce je bolno.
19Le čuj! Vpitje hčere, mojega ljudstva,
iz daljne dežele:
»Ali Gospoda ni več na Sionu?
Ni li njegovega kralja v njem?«
»Zakaj so me dražili s svojimi podobami,
s svojimi tujimi ničnimi maliki?«
20»Minila je žetev, minila jesen,
a nam ni pomagano!«
21Ker se je zgrudila hči, moje ljudstvo,
sem se jaz zgrudil,
žalosten sem, groza me obhaja.
22Ali ni balzama v Galaadu?
Ali ni nobenega zdravnika tam?
Zakaj ni ozdravljenja za hčer, moje ljudstvo?
23Kdo spremeni mojo glavo v vodo
in moje oko v studenec solzá,
da bi jokal dan in noč
nad pobitimi mojega ljudstva!
Currently Selected:
Jeremija 8: EKU
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
