Jeremija 2
2
Prva prerokovanja: Izraelovo odpadništvo
1Prišla mi je beseda Gospodova:
2Pojdi, kliči Jeruzalemu na ušesa!
Tako govori Gospod:
Spominjam se miline tvoje mladosti,
ljubezni tvoje zaročne dobe,
ko si hodil za menoj v puščavi,
v deželi, kjer se ne seje.
3Sveta posest je bil Izrael Gospodu,
prvina njegovih pridelkov.
Kdor je to jedel, je moral trpeti;
nesreča ga je zadela, govori Gospod.
4Poslušajte besedo Gospodovo, hiša Jakobova
in vse rodovine hiše Izraelove!
5Tako govori Gospod:
Kaj so našli vaši očetje krivičnega na meni,
da so odstopili od mene,
da so šli za ničevimi maliki
in postali sami ničevi?
6Niso vprašali:
»Kje je Gospod, ki nas je pripeljal iz egiptovske dežele,
ki nas je vodil po puščavi,
v deželi pustinje in nevarnih globeli,
po deželi, pusti in mračni,
po deželi, po kateri nihče ne hodi
in kjer noben človek ne prebiva?«
7Pripeljal sem vas v rodovitno deželo,
da bi uživali njene sadove in njene dobrine.
Vi pa ste prišli in oskrunili mojo deželo,
in mojo dediščino spremenili v gnusobo.
8Duhovniki niso vprašali: »Kje je Gospod?«
Čuvarji postave me niso poznali
in voditelji so odpadli od mene.
Preroki so prerokovali v Baalovem imenu;
za onemoglimi maliki so hodili.
9Še zato vas obtožujem, govori Gospod,
in otroke vaših otrok obtožujem.
10Pojdite vendar na otoke Ketejcev in poglejte!
Pošljite v Kedar in natančno poizvedujte,
in poglejte, ali se je zgodilo kaj takega!
11Ali je zamenjal kateri narod svoje bogove?
In ti sploh niso bogovi!
A moje ljudstvo je zamenjalo svojega veličastnega Boga
za onemogle malike.
12Osupnite nad tem, nebesa,
in silno se zgrozite, govori Gospod.
13Saj je dvojno hudobijo storilo moje ljudstvo:
mene, studenec žive vode, so zapustili,
da si izkopljejo kapnice, razpokane vodnjake,
ki ne morejo držati vode.
14Je li Izrael hlapec ali v hiši rojen suženj?
Zakaj je postal plen?
15Nanj rjovejo levi,
rjoveče se zaganjajo vanj.
Njegovo deželo so spremenili v puščavo,
njegova mesta so požgana, brez prebivalcev.
16Tudi sinovi Memfa in Tafne
se ti po glavi pasejo.
17Ali se ti ni to zgodilo,
ker si zapustil Gospoda, svojega Boga,
v času, ko te je vodil po potu?
18In zdaj, kaj hočeš s potom v Egipt?
Da piješ vodo iz Nila?
In kaj hočeš s potom v Asirijo?
Da piješ vodo iz Evfrata?
19Tvoja hudobija te tepe
in tvoj odpad te kaznuje.
Vedi torej in glej, kako hudo in bridko je,
da si zapustil Gospoda svojega Boga,
in da se me nisi bal,
govori vsemogočni Gospod nad vojskami.
20Že davno je tega, kar si zlomil svoj jarem,
svoje vezi raztrgal in dejal:
»Ne maram ti služiti!«
A na vsakem visokem griču,
pod vsakim zelenim drevesom,
si se sklanjal kot blodnica.
21Jaz sem te zasadil kot plemenito trto,
kot pravo rastlino.
Kako si se vendar izprevrgel
v sprijeno viničje?
22Četudi bi se umival s sodo
in bi si jemal premnogo luga:
tvoja krivda ostane umazana pred mano,
govori vsemogočni Gospod.
23Kako moreš reči: »Nisem se omadeževal,
za Baali nisem hodil!«
Glej na svoje početje v dolini,
pomisli, kaj si storil!
Hitra kamela, ki križa svoja lastna pota,
24divja oslica, vajena puščave,
ki sapo lovi v divjem poželenju.
Kdo zadrži njeno gonitev?
Kdor koli jo poželi, se mu ni truditi,
jo najde ob času njene gonitve.
25Varuj svojo nogo, da se ne zbosi,
in svoje grlo, da se ne užeja!
Ti pa praviš: »Nemogoče! Ne!
Zakaj tujce ljubim in pojdem za njimi!«
26Kakor je tat, ki ga zalotijo, osramočen,
tako bo osramočena hiša Izraelova,
s svojimi kralji in svojimi knezi,
s svojimi duhovniki in svojimi preroki,
27ki pravijo lesu: »Ti si moj oče!«
in kamnu: »Ti si mi dal življenje!«
Da, k meni obračajo hrbet
in ne obraza.
Ob času svoje nesreče pa kličejo:
»Vstani, pridi nam pomagat!«
28A kje so tvoji bogovi, ki si si jih naredil?
Naj vstanejo, če ti morejo pomagati ob času tvoje nesreče!
Zakaj mnogoštevilni kakor tvoja mesta
so tvoji bogovi, o Juda!
29Zakaj se pritožujete zoper mene?
Saj ste se mi vsi izneverili, govori Gospod.
30Zaman sem tepel vaše otroke,
nauka niste sprejeli:
vaš meč je žrl vaše preroke
kakor lev, ki davi.
31O rod, kakšni ste,
pazite na besedo Gospodovo!
Ali sem postal puščava Izraelu,
dežela strašne teme?
Zakaj govori moje ljudstvo: »Osvobodili smo se,
ne pridemo več k tebi«?
32Mar pozabi devica svoj nakit,
nevesta svoj pas?
A moje ljudstvo me je pozabilo
brez števila dni.
33Kako dobro si uravnaš svojo pot,
da iščeš ljubezni!#2,33 da iščeš ljubezni. »Iskati ljubezni« pomeni tu malikovati in sklepati zveze s poganskimi velesilami.
Zato si se tudi na hudobne reči
navadil na svojih potih.
34Celo robu tvojih oblačil se drži
kri nedolžnih ubožcev.
Pri vlomu jih nisi zalotil.
Pri vsem tem 35še trdiš: »Brez krivde sem.
Saj se je njegova jeza obrnila od mene!«
Zdaj te kličem na odgovor, ker trdiš:
»Nisem grešil!«
36Zakaj se ti tako mudi,
spremeniti svojo pot?
Tudi od Egipta boš imel sramoto,
kakor si imel sramoto od Asirije.
37Tudi od ondod pojdeš proč
s svojimi rokami na glavi!
Kajti Gospod zavrača te, na katere se zanašaš.
Ne boš imel sreče z njimi.
Currently Selected:
Jeremija 2: STP
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
