Izaija 64
64
1Kakor ogenj vžiga dračje,
kakor voda vzkipi od ognja, pridi,
da svoje ime pokažeš svojim sovražnikom,
da bi pred tabo narodi vztrepetali,
2s tem, da delaš strašne, nepričakovane reči.
O, da bi stopil dol,
da bi pred tabo zadrhtele gore!
3Saj se od veka ni slišalo,
uho ni čulo, oko ni videlo,
da bi kateri bog, razen tebe,
toliko storil za tega, ki ga čaka.
4Naproti prihajaš njemu, ki z veseljem ravna pravično,
njim, ki se te spominjajo na tvojih potih.
Glej, ti si se jezil, a mi smo grešili
s svojo nezvestobo in s svojim odpadom;
5postali smo vsi skupaj kakor nečistnik
in vsa naša pravična dela kakor umazana obleka.
Vsi smo oveneli kakor listje,
naša krivda nas je odnesla kakor veter.
6Ni bilo nikogar, ki bi klical tvoje ime,
ki bi se vzdignil, da bi se tebe držal.
Zakaj skril si svoje obličje pred nami
in nas izročil sili naše krivde.
7In vendar, Gospod, si ti naš oče.
Mi smo glina, ti naš podobar,
vsi smo delo tvojih rok.
8Ne jezi se, Gospod, preveč
in ne spominjaj se brez konca krivde!
Glej, ozri se, vsi smo tvoje ljudstvo!
9Tvoja sveta mesta so postala puščava,
Sion je postal puščava,
Jeruzalem pustinja.
10Naš sveti in veličastni tempelj,
kjer so te slavili naši očetje,
je bil požgan z ognjem,
vse naše dragocenosti so postale razvaline.
11Mar se boš, Gospod, pri tem še obotavljal,
boš li molčal in nas čez mero ponižal?
Currently Selected:
Izaija 64: STP
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
Izaija 64
64
1Kakor ogenj vžiga dračje,
kakor voda vzkipi od ognja, pridi,
da svoje ime pokažeš svojim sovražnikom,
da bi pred tabo narodi vztrepetali,
2s tem, da delaš strašne, nepričakovane reči.
O, da bi stopil dol,
da bi pred tabo zadrhtele gore!
3Saj se od veka ni slišalo,
uho ni čulo, oko ni videlo,
da bi kateri bog, razen tebe,
toliko storil za tega, ki ga čaka.
4Naproti prihajaš njemu, ki z veseljem ravna pravično,
njim, ki se te spominjajo na tvojih potih.
Glej, ti si se jezil, a mi smo grešili
s svojo nezvestobo in s svojim odpadom;
5postali smo vsi skupaj kakor nečistnik
in vsa naša pravična dela kakor umazana obleka.
Vsi smo oveneli kakor listje,
naša krivda nas je odnesla kakor veter.
6Ni bilo nikogar, ki bi klical tvoje ime,
ki bi se vzdignil, da bi se tebe držal.
Zakaj skril si svoje obličje pred nami
in nas izročil sili naše krivde.
7In vendar, Gospod, si ti naš oče.
Mi smo glina, ti naš podobar,
vsi smo delo tvojih rok.
8Ne jezi se, Gospod, preveč
in ne spominjaj se brez konca krivde!
Glej, ozri se, vsi smo tvoje ljudstvo!
9Tvoja sveta mesta so postala puščava,
Sion je postal puščava,
Jeruzalem pustinja.
10Naš sveti in veličastni tempelj,
kjer so te slavili naši očetje,
je bil požgan z ognjem,
vse naše dragocenosti so postale razvaline.
11Mar se boš, Gospod, pri tem še obotavljal,
boš li molčal in nas čez mero ponižal?
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!