Izaija 37
37
Prerok Izaija – zatočišče
1Ko je kralj Ezekija to slišal, je pretrgal svoja oblačila, se ogrnil z raševino in šel v hišo Gospodovo. 2Načelnika palače Eliakima, pisarja Sobna in starešine duhovnikov pa je poslal ogrnjene z raševino k Amosovemu sinu, preroku Izaiju. 3Rekli so mu: »Tako govori Ezekija: ‚Dan stiske, kaznovanja in zasramovanja je ta dan. Zakaj otroci so na tem, da bi se rodili, pa ne morejo na svet. 4Morda bo Gospod, tvoj Bog, poslušal besede Rabsaka, ki ga je njegov gospod, asirski kralj, poslal zasramovat živega Boga, in ga kaznoval zaradi besed, ki jih je Gospod, tvoj Bog, slišal. Prosi torej za ostanek, ki se še najde!‘«
5Ko so tedaj prišli služabniki kralja Ezekija k Izaiju, 6jim je Izaija rekel: »Tako povejte svojemu gospodu: Tako govori Gospod: ‚Ne boj se besed, ki si jih slišal in so me z njimi sramotili hlapci asirskega kralja! 7Glej, vdahnil mu bom duha, da se bo, ko bo slišal novico, vrnil v svojo deželo. V njegovi deželi pa ga bom porazil z mečem.‘«
Senaheribova grožnja
8Ko se je Rabsak vračal, je našel asirskega kralja v boju zoper Lobno. Slišal je namreč, da je odrinil iz Lakisa. 9Ko pa je ta slišal o etiopskem kralju Taraku sporočilo: »Napotil se je v boj zoper tebe,« je zopet poslal k Ezekiju sle z naročilom: 10»Tako povejte Judovemu kralju Ezekiju: ‚Naj te ne vara tvoj Bog, ki vanj zaupaš in praviš: Jeruzalem ne bo dan v roke asirskemu kralju. 11Glej, sam si slišal, kaj so storili asirski kralji vsem deželam, kako so jih z zakletvijo pokončali. In ti bi se rešil? 12So jih mar rešili bogovi narodov, ki so jih uničili moji očetje, Gozana, Harana, Resefa in sinove Edena, ki so bili v Telasaru? 13Kje je kralj Emata, kralj Arfada, kralj mesta Sefarvaima, Ane in Ave?‘«
Ezekijeva molitev v templju
14Ezekija je sprejel pisanje iz rok poslancev. Ko ga je Ezekija prebral, je šel v hišo Gospodovo in ga razgrnil pred Gospodom. 15Potem je Ezekija pred Gospodom molil: 16»Gospod nad vojskami, Izraelov Bog, ki prestoluješ na kerubih! Ti edini si Bog vsem kraljestvom na zemlji. Ti si ustvaril nebo in zemljo.
17Nagni, Gospod, svoje uho in poslušaj!
Odpri, Gospod, svoje oči in glej!
Sliši vse besede, ki jih je Senaherib poslal,
da bi zasramoval živega Boga!
18Res so, Gospod, asirski kralji pokončali narode in njih dežele 19ter pometali njih bogove v ogenj. Saj to niso bili bogovi, ampak delo človeških rok, les in kamen. Zato so jih mogli pokončati. 20Zdaj torej, Gospod, naš Bog, reši nas iz njegovih rok, da bodo vsa kraljestva na zemlji spoznala, da si edino ti Gospod!«
Izaijevo prerokovanje
21Tedaj je poslal Amosov sin Izaija Ezekiju tole sporočilo: Tako govori Gospod, Izraelov Bog, tebi, ki si molil k meni zaradi asirskega kralja Senaheriba: 22To je beseda, ki jo je Gospod o njem govoril:
Zaničuje te, zasmehuje te
devica, hči sionska;
maje z glavo za teboj,
hči jeruzalemska.
23Koga si zasramoval, koga zasmehoval,
zoper koga si povzdignil svoj glas
in ošabno dvignil svoje oči?
Zoper Svetega Izraelovega!
24Po svojih služabnikih si zasramoval Gospoda,
govoreč: »Z množico svojih voz
sem prišel na vrh gora,
na libanonske višave;
posekal njega visoke cedre,
njegove izbrane ciprese;
dosegel njegovo skrajno višino,
bohotnost njegovega gozda.
25Izkopal sem vodnjake
in pil vodo,
s stopalom svojih nog sem posušil
vse reke egiptovske.«
26Ali nisi tegale slišal?
Od zdavnaj sem to pripravljal,
od dni starodavnih sem to nameraval.
Zdaj sem izpolnil:
v razvaline so bila razdejana
utrjena mesta.
27Njih prebivalci so onemogli,
prestrašeni in osramočeni;
so kakor trava na polju
in kakor mlada zelenina,
kakor trava na strehah,
kakor žito, ki usahne,
še preden gre v klasje.
28Vem za tvoj počitek,
za tvoj odhod in tvoj prihod,
tudi za tvoje divjanje zoper mene.
29Ker divjaš zoper mene
in mi je tvoja prevzetnost prišla do ušes,
bom del v tvoj nos svoj obroček
in med tvoje ustnice svoje brzde
in te povedel nazaj po poti,
po kateri si prišel.
Znamenje Ezekiju
30To pa ti bodi v znamenje:
To leto se bo jedlo, kar podraste;
drugo leto, kar zraste na ledini;
v tretjem letu pa sejte in žanjite,
zasadite vinograde in jejte njih sad!
31Kar se bo rešilo od Judove hiše,
kar bo ostalo,
bo zopet pognalo korenine navzdol
in sad rodilo navzgor.
32Kajti iz Jeruzalema bo izšel ostanek
in krdelo rešenih s Sionske gore.
Gorečnost Gospoda nad vojskami bo to storila.
Prerokovanje o Asiriji
33Zategadelj Gospod tako govori o asirskem kralju:
Ne bo prišel v to mesto,
ne bo ustrelil tja puščice,
ne ga naskočil s ščitom,
ne nasul nasipa zoper njega.
34Po poti, po kateri je prišel, se bo vrnil,
v to mesto ne bo prišel, govori Gospod.
35To mesto bom branil, da ga rešim,
zaradi sebe in zaradi Davida, svojega hlapca.
Senaheribov odhod
36Tedaj je šel angel Gospodov in jih pobil v asirskem taboru sto petinosemdeset tisoč. Zjutraj ob vstajanju, glej, so bili vsi ti mrtva trupla. 37Asirski kralj Senaherib je torej odrinil, odšel in se vrnil ter ostal v Ninivah. 38Ko pa je nekoč molil v templju svojega boga Nesroha, sta ga njegova sinova Adramelek in Sarasar z mečem umorila ter pobegnila v araratsko deželo. Namesto njega je postal kralj njegov sin Asarhadon.
Currently Selected:
Izaija 37: EKU
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
