YouVersion Logo
Search Icon

Izaija 34

34
Konec Edoma
1Približajte se, narodi, da boste slišali,
ljudstva, prisluhnite!
Naj posluša zemlja s svojimi prebivalci,
svet in vse, kar na njem živi.
2Kajti Gospod se je razsrdil na vse narode,
se razjezil na vse njih vojske;
zaklel jih je v uničenje,
jih določil za pokol.
3Njihovi pobiti so odvrženi,
iz njih mrtvih trupel se dviga smrad,
z gora curlja njihova kri.
4Izgine vsa nebeška vojska,
nebo se zvije kakor knjiga.
Vsa njegova vojska razpade,
kakor odpade listje s trte
in odpadejo zvenele smokve s smokvinega drevesa.
5Moj meč na nebu divja,
glej, pride dol nad Edom
in nad ljudstvo, izročeno v sodbo.
6Gospodov meč je poln krvi,
prepojen z mastjo,
s krvjo jagnjet in kozlov,
z ledvično tolščo ovnov.
Gospodova klavna daritev je v Bosri,
veliko klanje v deželi Edom.
7Namesto bivolov se zgrudijo ljudstva,
namesto bikov narod junakov.
Njih dežela se upijani s krvjo
in njena prst se prepoji z mastjo.
8Zakaj dan maščevanja ima Gospod,
leto povračila za pravdo Siona.
9Njegovi potoki se spremené v smolo,
njegov prah v žveplo,
njih dežela bo goreča smola.
10Ponoči in podnevi ne ugasne,
njen dim se vedno dviga.
Od roda do roda ostane pusta,
na veke ne bo nihče hodil po njej.
11Pelikan in jež se tam nastanita,
sova in vran tam prebivata,
Gospod čez njo potegne
merilno vrvico pustote in grezilo praznote.
12Njenih plemičev ni več nobenega,
da bi oklicali kraljestvo;
izginejo vsi njeni knezi.
13V njenih palačah požene trnje,
kopriva in osat v njenih gradovih.
In bo brlog za šakale,
ograja za mlade noje.
14Tam se srečavajo divje mačke in psi.
Ondi naleti kozlom podoben demon na svojega tovariša.
Le tam počiva lilit#34,14 lilit. Ime ženske pošasti, vzeto iz babilonskega bajeslovja.
in si najde počivališče.
15Tam gnezdi kača skakalka in znese jajca,
izvali mladiče in jih goji v svoji senci.
Le tam se zbirajo jastrebi drug z drugim.
16Preiskujte v knjigi Gospoda in berite!
Nobene izmed njih ne manjka.
Ne ena ne pogreša druge.
Kajti njegova usta so jih poklicala,
njegov duh jih je zbral.
17On sam jim je vrgel žreb,
njegova roka jim je deželo dodelila z merilno vrvico.
Na veke jo bodo imele v lasti,
od roda do roda bodo v njej prebivale.

Currently Selected:

Izaija 34: EKU

Highlight

Copy

Compare

Share

None

Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in