Izaija 30
30
Proti zvezi z Egiptom
1Gorje upornim sinovom, govori Gospod,
snujejo naklep, ki ne izhaja od mene,
in sklepajo pogodbo, ki ni po mojem duhu,
da bi kopičili greh na greh.
2Odpravljajo se na pot, da pridejo v Egipt,
ne da bi me vprašali,
da se zatečejo v faraonovo varstvo
in se zaklonijo v egiptovski senci.
3Faraonovo varstvo vam bo v sramoto
in zaklon v egiptovski senci v zasmeh.
4Četudi so njihovi knezi v Tanisu
in pridejo njih poslanci v Hanes,
5bodo vsi razočarani nad ljudstvom,
ki jim nič ne koristi,
ki jim ni v pomoč ne v korist,
ampak le v razočaranje in sramoto.
6Izrek o veliki živali na jugu:
Skozi deželo stiske in nadloge,
levinj in rjovečih levov,
gadov in krilatih zmajev
nosijo na hrbtu oslov svoje bogastvo
in na grbi velblodov svoje zaklade
k ljudstvu, ki jim nič ne koristi.
7Zakaj prazna in ničeva je pomoč Egipta.
Zato ga imenujem: »Rahab, ki mirno sedi«.#30,7 Rahab, ki mirno sedi. Podsmehljiv izraz za nemoč Egipta. Prim. Job 9,13.
Upornost proti božji volji
8Zdaj pojdi, napiši to na tablo vpričo njih
in zapiši to v knjigo,
da bo za prihodnji čas,
za pričevanje na veke!
9To je uporno ljudstvo,
to so lažnivi sinovi,
sinovi, ki nočejo poslušati
Gospodove postave.
10Vidcem govoré: »Ne imejte videnja!«
in prerokom: »Ne prerokujte nam, kar je prav!
Govorite nam sladke besede,
prerokujte prevare!
11Umaknite se s pravega pota,
krenite s prave steze,
pustite nas pri miru
z Izraelovim Svetim!«
Kazen
12Zato Izraelov Sveti tako govori:
Ker zametate to besedo
in se zanašate na napačnost in prevaro
ter se na to opirate,
13vam bo ta pregreha
kakor razpad grozeča razpoka,
štrleča na visokem zidu,
ki se hipoma, mahoma zruši.
14Zdrobi se, kakor se zdrobi lončarjeva posoda,
ki se razbije brez usmiljenja,
da med njenimi razbitki ni najti črepinje,
da bi vanjo vzel ogenj z ognjišča
ali zajel vodo iz vodnjaka.
15Zakaj tako govori vsemogočni Gospod, Izraelov Sveti:
Če se spreobrnete in ostanete mirni,
boste rešeni.
V mirovanju in zaupanju je vaša moč.
Toda niste hoteli.
16Rekli ste: »Nikakor ne.
Na konjih bomo tja dirjali!«
Zato boste bežali.
»Na dirkalnih konjih bomo jahali!«
Zato vas bodo podili v divjem diru.
17Tisoč vas bo bežalo pred grožnjo enega,
pred grožnjo petih boste bežali,
dokler ne postane vaš ostanek
kakor drog na vrhu gore,
kakor prapor na griču.
Pomilostitev
18Toda Gospod čaka, da vas pomilosti,
zato se vzdigne, da se vas usmili.
Kajti Gospod je Bog pravice,
blagor vsem, ki zaupajo vanj.
19Da, ljudstvo na Sionu,
ki prebivaš v Jeruzalemu,
ne boš vedno jokalo.
Gotovo se te usmili
na tvoje glasno vpitje.
Brž ko ga začuje, te usliši.
20Dal vam je Vsemogočni
kruh stiske in vodo nadloge.
Ne bo se več skrival tvoj učitelj,
ampak tvoje oči bodo videle tvojega učitelja.
21Tvoja ušesa bodo slišala za teboj klic:
»To je pot, po njej hodite!«
če krenete na desno ali levo.
22Tedaj boste imeli za oskrunjene svoje posrebrene malike
in svoje pozlačene ulite podobe.
Kot nesnago jih vržeš proč.
»Ven!« jim porečeš.
23Potem ti da dežja za tvoje seme,
s katerim poseješ njivo,
in kruha kot pridelek polja;
ta bo redilen in tečen.
Tisti dan se bo pasla tvoja živina
na širokem pašniku.
24Voli in osli, ki obdelujejo zemljišče,
bodo jedli osoljeno zmes,
prevejano z velnico in rešetom.
25In na vsaki visoki gori
in na vsakem vzvišenem griču
bodo potoki, tokovi vodá
ob dnevu velikega poboja,
ko padejo stolpi.
26Tedaj bo lunina svetloba kakor sončna svetloba
in sončna svetloba bo sedemkratna,
kakor sedmih dni svetloba,
tisti dan, ko Gospod obveže poškodbo svojega ljudstva
in ozdravi vsekane mu rane.
Božji prihod k sodbi
27Glej, ime Gospodovo prihaja iz daljave!
Njegov gnev plameni, njegovo razburjenje je silno,
njegove ustnice so polne srda,
njegov jezik je kakor požirajoč ogenj.
28Njegov dih je kakor preplavljajoč potok,
ki sega do grla,
da preseje narode na situ pogube
in v zmoto vodečo uzdo dene
ljudstvom na čeljusti.
29Tedaj boste peli pesmi kakor v noči,
ko se posvečuje praznik!
Iz srca se boste veselili,
kakor tisti, ki gredo s piščaljo,
da stopijo na goro Gospodovo,
k Skali Izraelovi.
30Gospod dá slišati svoj veličastni glas
in pokaže svojo roko, ki se spusti dol,
s togoto gneva in s plamenom požirajočega ognja,
z nevihto, s ploho in kameno točo.
31Kajti Gospodovega glasu se Asirec prestraši,
ko ga s palico udari.
32Vsakokrat, ko prihrumi kaznilna šiba,
ki z njo Gospod udarja nanj,
naj zadoné bobnice in citre.
Z vihtečo roko se vojskuje proti njim.
33Že davno je pripravljeno pogorišče,
tudi za kralja je pripravljeno.
Globoko in široko je zložena grmada
z ognjem in množino drv.
Dih Gospodov, kakor žveplen potok, jo zažge.
Currently Selected:
Izaija 30: EKU
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
