Izaija 24
24
4. Apokalipsa#Pogl. 24–27 so najmlajši spisi Izaijeve knjige, oznanjajo poslednjo sodbo. Dogodki so opisani v slovstveni obliki, ki je posebno značilna v Danijelovi knjigi, pri preroku Zahariju 9–14 in v apokrifnem Henohu.
Sodba
1Glej, Gospod izprazni zemljo,
jo opustoši, spači njen obraz
in razkropi njene prebivalce.
2Zgodi se duhovniku kakor ljudstvu,
gospodarju kakor njegovemu hlapcu,
gospodinji kakor njeni dekli,
prodajalcu kakor kupcu,
posojevalcu kakor jemalcu posojila,
upniku kakor dolžniku.
3Popolnoma se izprazni zemlja in docela opleni;
zakaj Gospod je tako sklenil.
4Zemlja žaluje in vene,
svet gine in vene,
gineta nebo in zemlja.
5Zemljo so oskrunili njeni prebivalci;
zakaj prelamljali so postave, prestopali zakon,
razdrli večno zavezo.
6Zato prekletstvo žre zemljo
in pokoriti se morajo njeni prebivalci,
zato so požgani prebivalci zemlje
in le malo ljudi je ostalo.
Porušeno mesto
7Vino žaluje, trta gine,
vzdihujejo vsi, ki so bili veselega srca.
8Prenehalo je veselje bobnic,
radujočih se trušč je minil,
utihnilo je veselje citer.
9Pri petju ne pijejo vina,
grenka je pivcem opojna pijača.
10Razdrto je ničevo mesto,
vsaka hiša je zaprta.
11Vpitje na cestah: ni vina,
zatonila je vsa radost,
izselilo se je veselje na zemlji.
12Preostalo je v mestu le opustošenje
in v drobce so razbita vrata.
13Kajti tako se zgodi na zemlji med ljudstvi,
kakor če se otresejo oljke,
kakor ob paberkovanju, ko je trgatev končana.
14Ti povzdignejo svoj glas,
na zahodu zavriskajo zaradi Gospodovega veličastva:
15»Zato slavite Gospoda, prebivalci vzhoda,
vi na morskih obrežjih, ime Gospoda,
Izraelovega Boga!«
16Od konca zemlje smo slišali petje:
»Slava Pravičnemu!«
Rekel sem: »Poguba nad menoj!
Poguba nad menoj! Gorje mi!
Nezvesti ravnajo nezvesto,
nezvesto ravnajo nezvesti.«
17Groza, jama in zadrga
pride nadte, prebivalec zemlje.
18Kdor zbeži pred grozo, pade v jamo.
Kdor zleze iz jame, se ujame v zadrgo.
Nadaljevanje speva o sodbi
Da, zatvornice višav se odpró
in stresejo se temelji zemlje.
19Zemlja se razbije, raztrešči,
zemlja se raztrga, razpoči,
zemlja se maje, omahuje.
20Zemlja se opoteka kot pijanec,
se ziblje kot utica.
Hudo jo teži njena pregreha,
pade in ne vstane več.
21Tisti dan obišče Gospod
vojsko višave na višavi
in kralje zemlje na zemlji.
22Zaprti bodo kot ujetniki v zaporu,
uklenjeni bodo v ječi,
in kaznovani za dolga leta.
23Luno oblije rdečica, sonce se bo sramovalo.
Kajti Gospod nad vojskami nastopi kraljestvo
na gori Sionu in v Jeruzalemu,
in pred njegovimi starešinami zasije veličastvo.
Currently Selected:
Izaija 24: EKU
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!