YouVersion Logo
Search Icon

Izaija 17

17
Izrek o Damasku
1Izrek o Damasku.
Glej, Damask izgine kot mesto,
bo kup razvalin.
2Zapuščena so njegova mesta za vedno,
prepuščena čredam.
Te ležijo tam in nihče jih ne plaši.
3Konec pride Efraimovi trdnjavi
in kraljestvu v Damasku.
Ostanku Arama bo kakor slavi Izraelovih sinov,
govori Gospod nad vojskami.
4Tisti dan se zmanjša Jakobova slava
in splahne tolšča njegovega telesa.
5In bo, kakor če žanjec bilke zbere
in njegova roka klasje požanje.
Bo, kakor če kdo klasje pobira
v dolini Rafaim.
6Le paberki ostanejo pri tem,
kakor če se otrese oljka:
dve, tri jagode zgoraj na vrhu,
štiri, pet na vejah sadnega drevesa,
govori Gospod, Izraelov Bog.
Konec malikovanja
7Tisti dan se človek ozre na svojega Stvarnika in njegove oči bodo gledale na Svetega Izraelovega. 8Ne bo se več oziral na oltarje, delo svojih rok. Na to, kar so naredili njegovi prsti, ne bo več gledal, na podobe malikov in sončne stebre.
Tuji vrtovi
9Tisti dan bodo njih trdna mesta
kakor razvaline Hevejcev in Amorejcev,
ki so jih zapustili iz strahu pred Izraelci.
Bodo pustota,
10ker si pozabil Boga svojega odrešenja
in se nisi spominjal skale svoje moči.
Zasadil si ljubke vrtove
in jih obsadil s trtami iz tujine.
11Ob dnevu, ko sadiš, jih ogradiš.
Drugo jutro skrbiš, da se razcveto tvoje sadike.
Ne bo pa žetve na dan hude bolezni
in neozdravljive bolečine!
Bučanje mnogih ljudstev
12Gorje, bučanje mnogih ljudstev!
Bučé kakor bučanje morij.
Šumenje ljudstev!
Šumé kakor šumenje silnih vodá.
13Ljudstva šumé kakor šumenje silnih vodá.
On pa jim zagrozi, in pobegnejo v daljno daljino.
Podijo se kakor pleve na gričih pred vetrom,
kakor vrtinec prahu pred viharjem.
14Ob večernem času, glej, strahota!
Preden zasveti jutro, jih ni več.
To je delež njih, ki nas plenijo,
in usoda njih, ki nas ropajo.

Currently Selected:

Izaija 17: EKU

Highlight

Copy

Compare

Share

None

Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in