Izaija 13
13
3. Prerokbe o tujih narodih#Pogl. 13–27 so preroške grožnje zoper razne narode. Začenjajo se večinoma z besedo »izrek«.
Izrek o Babilonu
1Izrek o Babilonu, ki ga je v videnju prejel Izaija, Amosov sin.
2Na goli gori dvignite prapor,
glasno jim kličite,
mahajte z roko, naj vstopijo
skozi vrata samosilnikov!
3Jaz sam sem ukazal svojim posvečencem,
tudi svoje junake, ponosno vriskajoče,
sem poklical, da izvršé sodbo moje jeze.
4Čuj, hrup na gorah,
kakor hrup velike množice ljudi!
Čuj, hrup kraljestev,
zbranih narodov!
Gospod nad vojskami
pregleduje vojsko.
5Prihajajo iz daljne dežele,
od konca neba:
Gospod in orodje njegovega srda,
da pokonča vso deželo.
6Tulite, zakaj blizu je Gospodov dan.
Prihaja kot razdejanje od Vsemogočnega.
7Zato omahnejo vse roke
in vsako človeško srce obupa.
8Zbegani so.
Krči in bolečine jih popadajo,
zvijajo se kakor porodnica,
vsak strmi v svojega bližnjega,
v plamenu žaré njih obličja.
9Glej, Gospodov dan prihaja,
poguben, poln srda in togote,
da spremeni deželo v puščavo,
da iztrebi njene grešnike iz nje.
10Zakaj zvezde neba in njih sozvezdja
ne dajejo več svoje svetlobe.
Sonce otemni pri svojem vzhodu,
luna ne sveti več s svojo svetlobo.
11Obiščem na svetu hudobijo
in na hudobnežih njih krivdo.
Konec storim ošabnosti prevzetnih
in napuh nasilnikov strem.
12Smrtnike storim redkejše ko čisto zlato,
ljudi redkejše kot ofirsko zlato.
13Zato stresem nebo
in zemlja se premakne s svojega mesta
pri togoti Gospoda nad vojskami,
ob dnevu njegove plamteče jeze.
14Kakor splašene gazele
in kakor ovce, ki jih nihče skupaj ne drži,
se obrnejo vsak k svojemu ljudstvu
in bežé vsak v svojo deželo.
15Vsak, kogar najdejo, bo preboden,
vsak, kogar zalotijo, pade pod mečem.
16Njihove otročiče raztreščijo pred njih očmi,
njih hiše oropajo,
njih žene oskrunijo.
17Glej, razdražim zoper nje Medijce,
ki ne čislajo srebra
in jih zlato ne veseli.
18Njihovi loki pobijejo mladeniče.
Sadu materinega telesa se ne usmilijo.
Njih oko ne prizanese otrokom.
19Babilonu, krasoti kraljestev,
ponosnemu sijaju Kaldejcev,
se zgodi kakor Sodomi in Gomori,
ki ju je Bog razdejal.
20Ne bo več naseljen na veke,
ne obljuden od roda do roda.
Arabec ne bo tam šotoril
in pastirji ne bodo tam dajali čredam počitka.
21Tam prebivajo pustinjske živali,
njihove hiše so polne sov.
Tam prebivajo noji
in skačejo kozlom podobni demoni.
22Hijene tulijo v njihovih palačah
in šakali v razkošnih gradovih.
Blizu je njegov konec
in njegovi dnevi se ne zavlečejo.
Currently Selected:
Izaija 13: EKU
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
