Jánoš 1
1
I. TÁL.
I. Od vekivečne Rêči 1–14.
II. Ivana krstitela svedôstvo 15–18, 19–28, 29–31, 32–34, 35–52.
I.
1Vu začétki je bila Rêč, i tá Rêč je bíla pri Bôgi, i Bôg je bíla tá Rêč. 2Eta je bíla vu začétki pri Bôgi. 3Vsa so po njê včinjena i brezi njé je níkaj nej včinjeno, štero je včinjeno. 4Vu njê je bio žítek, i te žítek je bio svetlost lüdi. 5I tá svetlost vu kmici svêti, i kmica jo je nej zapopádnola. 6Bio je eden človek od Bogá poslani, šteroga imé je Ivan. 7Ete je prišao na svedôstvo, ka bi svedočo od te svetlosti, da bi vsi vervali po njem. 8On je nej bio ta svetlost, nego nâ bi svedočo od te svetlosti. 9Eta je ta istinska svetlost, štera presvêti vsákoga človeka pridôčega na ete svêt. 10Na tom svêti je bíla, i te svêt je po njê včinjeni, i te svêt je njô nej poznao. 11Vu lastivna svoja je prišao, i ti lastivni so ga nej gori prijali. 12Kí so ga pa gori prijali, dáo je onim oblást, naj sinovje Boži bodo, tim vervajôčim vu iméni njegovom. 13Kí so nej z krvi, niti z vôle têla, niti z vôle možá, nego z Bogá porodjeni. 14I tá Rêč je têlo včinjena, i prebivala je med nami, (i vidili smo njé diko, liki diko jedinorodjene od Očé) puna milošče ino istine.
II.
15Ivan je svedočo od njega, i kríčao je govoréči: té je bio, koga sem pravo; zamenom je pridôči, ali pred menom je bio; ár je prednjêši bio od méne. 16I mi smo vsi ž njegove punosti vzéli, i miločo za miloščo. 17Ár je právda po Môšeši dána, milošča pa i istina je po Jezuš Kristuši včinjena. 18Bogá je nišče nigdár nej vido, te jedinorodjeni Sin, kí je vu krili Očé, on nám ga je nazvêsto. 19I eto je svedôstvo Ivana, gda so poslali Židovje z Jerušálema pope i Levíte, da bi ga pítali: tí što si? 20I vadlüvao je i nej je tajio, i vadlüvao je, kâ sem jas nej Kristuš. 21I pítali so ga: ka si tak? Jeli si tí Eliáš? I erčé: nej sem. Jeli si tak prorok? I odgovorí: nej sem. 22Erčéjo záto njemi: što si pa? naj odgovor dámo onim, kí so nás poslali; ka práviš od sébe? 23Erčé: jas sem glás kričéčega vu püščávi: ravnajte pôt Gospodnovo, liki je velo Ežaiáš prorok. 24I ti poslani so bili z Farizeušov. 25I pítali so ga i erkli so njemi: zakaj tak krstšávaš, či si ti nej Kristuš, niti Eliáš, niti prorok? 26Odgovorí njim Ivan govoréči: jas krstšávam z vodov; na srêdi je pa med vami pôstao, šteroga vi nepoznate. 27On je, kí za menom ide, ali pred menom je bio; šteroga sem jas nej vrêden, naj odvéžem njegovi žôlincov reménje. 28Eta so vu Betabari včinjena prêk Jordána, gde je Ivan krstšávao. 29Te drügi dén je pa vido Ivan Jezuša k sebi idôčega, i veli: ovo, ágnec Boži, ki nosi etoga svêta grêh. 30Té je, od šterega sem jas pravo: za menom príde eden môž, kí je pred menom bio; ár je prednjêši od méne bio. 31I jas sem ga nej znao; nego, da bi se skázao Izraeli, záto sem jas prišao, vu vodi krstšávajôči. 32I svedočo je Ivan govoréči: vido sem Dühá doli idôčega, liki golôba z nébe, i ostano je na njem. 33I jas sem ga nej znao; nego, kí me je poslao krstšávat vu vodi, on mi je pravo: na šteroga boš vido Dühá doli idôčega, i na njem ostánejôčega, té je, kí krstšáva vu svêtom Dühi. 34I jas sem ga vido, i svedočo sem, ka je té Sin Boži. 35Te drügi dén je pá stáo Ivan i z vučenikov dvá. 36I vidôči Jezuša hodéčega erčé: ovo ágnec Boži. 37I čüla sta ga tiva dvá vučénika eta govoréčega, i nasledüvala sta Jezuša. 38Obrnovši se pa Jezuš, i vidôči njidva nasledüvajôča, velí njima: 39Ka íščeta? Oneva sta pa erkla njemi: Rabbi, (štero se zové zrazklajeno, vučitel), gde stojiš? 40Erčé njima: hodta i poglednita. Šla sta záto i poglednola sta, gde má stán. I tisti dén sta pri njem ostanola. Bilô je pa tô okoli deséte vöre. 41Bio je pa Andráš, brat Šimon Petra, eden z ti dvê, šteriva sta čüla eto od Ivana; i nasledüvala sta ga. 42Ete nájde náj prvle brata svojega Šimona, i erčé njemi: najšli smo Meššiáša, štero je razklajeno, Kristuš. 43I pelao ga je k Jezuši. Gda bi ga pa Jezuš vido, erčé: tí si Šimon, sin Jónašov; tí boš se zváo Kefaš, štero se razkláda Peter. 44Te drügi dén je šteo Jezuš vö idti vu Galileo; i nájšao je Filippa, i velí njemi: nasledüj me. 45Bio je pa Filip od Betšajde z mesta Andráša i Petra. 46Najšao je Filip Natánaela, i velí njemi: od šteroga je písao Môšeš vu vprádi i prorocke, najšli smo ga, Jezuša Siná Jožefovoga od Názareta. 47I erčé njemi Natánael: z Názareta more kâ dobroga pridti? Velí njemi Filip: hodi i pogledni. 48Vido je Jezuš Natánaela idôčega k sebi, i erčé k njemi: ovo, právi Izraelita, vu kom jálnosti nega. 49Erčé njemi Natánael: odkud me znáš? Odgôvoro je Jezuš i erkao njemi je: prvle, liki te je Filip zváo, gda si pod fígov bio, vido sem te. 50Odgôvoro je Natánael, i erčé njemi: Rabbi, tí si Sin Boži, tí si král Izraelski. 51Odgôvoro je Jezuš i erkao je njemi: kâ sem erkao tebi, vido sem te pod fígov, verješ; vékša boš od eti vido. 52I erčé njemi: zaistino, zaistino velim vám; od eti máo bodte vidili nébo odprto, i angele Bože doli idôče i gori idôče na Siná človečega.
Currently Selected:
Jánoš 1: PREK28
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
PREK28 © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!