ข้อพระคัมภีร์ยอดนิยมจาก I Mojzes 32

แบ่งปัน

In mu reče: Katero je ime tvoje? On pa reče: Jakob.

In ko je videl, da ga ne zmore, ga udari v kolkov sklep; in Jakobu se je izmaknil kolkov sklep, ko se je boril z njim.

In ko jih je vzel in spravil čez reko, prevede tudi vse, kar je imel.

Jakob pa vpraša in reče: Povej, prosim, ime svoje. On pa veli: Čemu pa poprašuješ po mojem imenu? In ondi ga je blagoslovil.

In Jakob je ostal sam; in mož se je boril z njim, dokler je vstala zarja.

In veli: Pusti me, kajti zarja že vzhaja! Jakob pa reče: Ne pustim te, razen če me blagosloviš.

Nato veli: Ne Jakob se bo imenovalo ime tvoje, ampak Izrael: zakaj boril si se z Bogom in z ljudmi, in si zmagal.

In reče Jakob: O Bog očeta mojega Abrahama in Bog očeta mojega Izaka, GOSPOD, ki si mi velel: Vrni se v deželo svojo in k sorodovini svoji, in obsujem te z dobrim.

Izšlo pa mu je sonce, ko je prešel Penuel, in hramal je od kolka svojega.

Dejal je namreč: Če napade Ezav eno krdelo ter je pobije, bo vsaj krdelo, ki ostane, moglo pobegniti.

Nevreden sem vseh milosti in vse zvestobe, ki si jo izkazal hlapcu svojemu; kajti samo s palico svojo sem prekoračil ta Jordan, sedaj pa sem gospodar dveh krdel.