ข้อพระคัมภีร์ยอดนิยมจาก I Mojzes 2

แบ่งปัน

Zato zapusti mož očeta svojega in mater svojo in držal se bo žene svoje, in bodeta v eno meso.

Reče pa GOSPOD Bog: Ni dobro biti človeku samemu; naredim mu pomoč njegove vrste.

Tedaj upodobi GOSPOD Bog človeka iz prahu zemeljskega in vdahne v nosnice njegove dih življenja, in tako je postal človek živa duša.

Tedaj reče Adam: To je sedaj kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa; ta se bode imenovala Možinja, zato ker je vzeta iz moža.

In blagoslovil je Bog sedmi dan in ga posvetil, ker je ta dan počival od vsega dela svojega, ki ga je bil Bog ustvaril in storil.

Bila sta pa oba naga, Adam in žena njegova, a ni ju bilo sram.