11
1Koleske wom me ninna ap i rig, un dom les soor un dom jak ap leste an ko tsiro, kai o Darius, ko Medari, an o ersto bersh o baro rai his.”
O kurepen mank dui bare raja
2Un job penas dureder: Un kanna penau, hoi tchatchepah wella an ko tsiro hoi wella. Shun, triin bare raja stenn pre jek pal o wawar an o them Persia. Pal lende well i starto, kai well brawleder har i tsele wawar. Un ko brawlepen krell les soreles. Un te hi les palle bud penepaske, krell lo wawaren diwjo, te djan le khetne leha an o kurepen o grichtikro themeha. 3Palle stell i sorelo baro rai pre, koles bud penepaske hi. Kowa krell, hoi job kamell. 4Ap ko tsiro, kai was lo baro, phagell leskro them an star kotja – pal kol star bolepangre rigja. Kek kal star tikneder themma well jaake sorelo har leskro them his. Un kek leskre tchawendar lell tchomone kolestar. Na-a, leskri rajeskri soor was paash un was ap wawarende dureder dino.
5Un o baro rai pral o them Egiptia well bares un soreles. Jek leskre bare lurdendar well gomme bareder un well i baro un sorelo rai. 6Un bersha pre krenn le penge win, te tchiwenn le pen khetne. Un o baro rai pral o them Egiptia bitchrell peskri tchat pre pash o baro rajeste pral o them Syria, te romedinerell li les. Ninna te krenn le kowa, te well lengro malepen soreles kerdo, nashrell joi peskri soor. Un ninna job un lengro tchawo atchenn gar. Un joi perell an wawarengre wasta khetne kolentsa, kai anan lat kote. Un lakro dad un lakro rom hunte merenn ninna. 7An ko tsiro stell jek lakre menshendar pre un well rai pal leskro dadeste. Un job djal pre an o kurepen kol lurdentsa o rajestar pral o them Syria. Un well pash koleskro baro sorelo kheer un phagell an leste dren, un well o sorleder. 8Ninna lell lo lengre deblen un figuren un lengro kutch koowa, hoi dran rup un sonakai hi, un anell kowa an o them Egiptia. Un palle mukell lo bershenge tele ko baro rajestar pral o them Syria. 9Un kowa, ko baro rai pral o them Syria, perell dren an o them Egiptia, un palle djal lo pale an peskro them.
10Un leskre tchawe djan an o kurepen, un anenn bud bud lurden khetne. Un jek lendar well har i sorelo pani pral o them, un djal kau kopo glan bis pash o sorelo foro o wawar baro rajestar. 11Un o baro rajes pral o them Egiptia taprell bari choli. Un job djal win, te kurell lo pes o baro rajeha pral o them Syria. Un kowa lell bud lurden khetne. Un jon lauter wenn an o wawareskro wast dino, 12un maredo. Fothe phurdell pes o baro rai pral o them Egiptia pre, un marell serja un serja, atchell lo gar jaake soreles. 13An i bersha, kai wenna, anell o baro rai pral o them Syria pale bud lurden khetne, budeder har ko wawar kopo. Un palle djal lo win an o kurepen bud sorele lurdentsa. Kolen hi halauter pash pende, hoi len hunte well i latcho kurepaske.
14Un an ko tsiro hadenn pen bud menshe pre ap o baro rajeste pral o them Egiptia. Un ninna diwje mursha tire menshendar stenn pre khatar leste, te well kowa tchatcho, hoi was diklo an i dikepen. Un kowa hi lengri bibacht.
15Un ko baro rai pral o them Syria mukell tchik dran i phub win te hadell un trul i sorelo foro pre te tchiwell, te nai lell lo les dren. Un kol lurde o egiptikro rajestar hi gar soreles doha, te rikrenn le ko foro. Ninna leskre wi-rodede kurepangre hi gar soreles doha, te rikrenn le i Syrarjen pre. 16Un ko baro rai dran o them Syria krell lentsa, hoi job kamell. Un kek nai atchell glan leste tardo. Un job peskre lurdentsa well ninna an o railo them, un stakrell les khetne.
17Un job kamell ninna o tselo them Egiptia an peskro wast te lell. Doleske rakrell lo pes o baro rajeha pral o them Egiptia tele, un dell les peskri tcha, te well li leskri romni. Kowa krell lo, te anell lo nai koleskro them an i bibacht. Kowa djal leske gar, un well gar jaake har job kamell. 18Palle djal lo pash i panjeskre themma, un lell lendar bud dren. Un i pralstuno dran i wawar them tchiwell pes leske an o drom un krell, te hunte rikrell lo peskro baro mui. Un leskro pre-phurdepen well ap leste pale. 19Pal kowa rissrell lo pes un djal pale an kol sorele forja an peskro them. Un kowa djal gar mishto, un job merell un well gar buder hatslo.
20Un pal leste stell i baro rai pre, kowa bitchrell jekes, te lell lo leske lowe dren an o railo them. Un pal i tikno tsiro denn le les mulo, tchorchanes un gar an o kurepen.
O tchilatcho baro rai dran o them Syria
21Un pal koleste stell jek pre, kowa hi gar an-diklo un gar moldo, te well lo baro rai. Un pokones un chochenes lell job peske i rajeskri soor. 22Un kol lurde, kai har bare panja ap leste djan, thowell lo pestar tele, har te wans le tchi. Un ninna marell lo i rajes, kai hi o pralstuno pral o Debleskre menshende. 23Pal kowa job pes wawar rajentsa maal kras, chochell lo len, un djal pash lende pre, un well sorleder un sorleder, ninna te hi les gar bud mursha pash peste. 24Un pokones perell lo dren an i brawele forja o themestar, un tchorell len win, un dell kolen, kai leha djan, ko tselo brawlepastar, hoi jon kote lan. Un sawo koowa, har job krell, kras kek leskre phurendar glan leste. Un ninna kol sorleder forja kamell lo an peskro wast te lell. Kowa djal leske i tikno tsiro kokres.
25Un peskri tseli sorjah un bud lurdentsa djal lo an o kurepen o baro rajeha dran o them Egiptia. Un kowa anell gomme budeder lurden khetne un djal lentsa an o kurepen o baro rajeha dran Syria. Un chocheno koowa well wi-kerdo khatar o baro rajeste dran Egiptia. Doleske nai rikrell lo pes gar. 26Kolla, hoi leha ap jek chapaskri beshdo hi un leskro chapen leha chan, kolla phagenn les. Un leskre tsele lurde nashenn penge, un bud lendar wenn maredo.
27Un kol dui bare raja hi ap tchilatchepen win. Un jon beshenn pen ap jek chapaskri un rakrenn khetne. Un lengro rakepen hi chochepen. Kowa, hoi le penge glan lenn, djal lenge gar. Ko diwes hi gomme gar koi, kai o tsiro kai phubjake trujel hi.
28Un ko baro rai dran o them Syria krell pes ap o drom, te djal lo pale khere an peskro them, un lell i baro brawlepen peha. Un job rodell, har te krell lo o patsepen o Debleskre menshendar paash. Un ap o drom khere krell lo, hoi las lo pes glan. Un palle djal lo an peskro them pale.
29Pal jek tsiro djal lo pale an o them Egiptia. Kau kopo hi gar jaake har o ersto kopo. 30Kotar, kai o panjeskro them Kittim hi, wenna shiffe un djan jaake khatar leste, te taprell les i daar. Un job djal pale. Palle well lo chojedo ap o Debleskre menshende un lengro patsepen un krell lenge tchilatchepen, un tchiwell pes kolentsa khetne, kai o Debleskro drom mukan. 31Un job bitchrell lurden, kai o Debleskro kheer ap i berga pale-tchiddo krenn, un krenn, te wenn o Debleske buder gar hako diwes vieche anlo. Un jon tchiwenn kote koi djungeli tchilatchi figura pre. 32Un chochepah anell lo kolen o Debleskro dromestar tele, kai leskre laba buder gar rikrenna. I wawar, kai prindjrenn pengro Debles, atchenn soreles tardo un krenn, hoi tchatcho hi.
33Un kolla, kai gosewo hi mank lende, sikrenn budende o tchatcho drom. Doleske wenn le i tikno tsiro palla lino, un o chareha maredo un jagah chatchedo, un an o stilepen witsedo. Un kowa hoi lengro his, well lenge krik lino. 34An ko tsiro, kai wenn le jaake palla lino, wenn lenge menshe ap i rig. Kolla hi gar bud. Bud wawar rikrenn gar tchatchepah pash lende. 35Un mank kol gosewe hi sawe, kai wenn maredo, te wenn bud wawar soreles an o patsepen, un lengre djia djudjo kerdo o Debleske. Kowa djal jaake jek tsireske, bis ko diwes wella, kai o tsiro kai phubjake trujel hi.
36Un ko baro rai krell, hoi job kamell. Job hadell pes un patsell, te hi lo bareder har hako dewel. Ninna pral o pralstuno Debleste rakrell lo sawo koowa, hoi nai rakrell kek win. Un kowa krell lo jek tsireske, un djal leske mishto, bis te well o Debleskri choli pral leste. Palle krell o Dewel, hoi las lo pes glan.
37Un o baro rai hadell witar gar ko debles peskre phurendar. Na-a, kek wawar debles sharell lo, witar gar ko debles, koles i djuwja an-mangenn. Job tchiwell pes pral halauter. 38Koles job hadell, kowa hi ko dewel, kai dell jak ap sorele khera un forja. Ko debles prindjran leskre phure gar. Koleste dell lo sonakai, rup, kutch barra un wawar kutch koowa. 39Un kol sorele khera un forja dell lo tel o wast kau wawar deblestar. Un kolla, kai rodenn penge kau debles win, kolen krell lo bares, un tchiwell len pral bud menshende, un dell len themma, hoi nai ginenn le penge.
40Un an ko tsiro, kai i phub buder gar rah koi hi, djal o baro rai pral o them Egiptia ap leste pre. Un o baro rai pral o them Syria dell i sorjah pale, un well peskre kurepangre wurdjentsa un peskre lurdentsa, kai ap i graja klissenna un bud shiffe. Un sorjah perell lo an i themma dren; har i baro sorelo pani well lo pral lende. 41Un job perell dren an o railo them. Un bud merenn kote. Kalla, kai nashenn dran leskro wast, hi i menshe dran i themma Edom un Moab, un i pralstune i menshendar dran o them Ammon.
42Un job tchiwell peskro wast ap o them Egiptia, un o them Egiptia nai krell tchi. 43O tselo brawlepen an o them Egiptia, o sonakai un o rup un o tselo kutch koowa perell an leskro wast. Un menshe dran i themma Libia un Kush hunte djan leske palla, un hunte budrenn leske. 44Palle shunell lo, hoi rakedo well kolestar, hoi djas an o them, kai glan leste hi, kote kai o kham pre djal, un an ko them, kai serwes lestar hi. Un ko rakepen krell leske daar. Un i bari choljah djal lo win, te dell lo bud menshen mulo. 45Un job tchiwell peskre kutch plachtene khera pre mashkral o baro pani un o Debleskri berga. Un kote well leske o merepen, un kek well ap leskri rig.