Sirah 50
50
Véliki duhovnik Simon
1Simon, Johanánov sin, véliki duhovnik,
je v svojem življenju popravil hišo,
v svojih dneh utrdil svetišče.
2Ta je iz temeljev zgradil dvojno višino,
močno oporo tempeljskega obzidja.#Hebr. V njegovih dneh je bil zgrajen zid, / vogali kraljevske stanovanjske palače.
3V njegovih dneh so iz skale izsekali cisterno,
kakor morje velik kotel.
4Svoje ljudstvo je varoval pred padcem,
utrjeval mesto proti obleganju.
5Kako veličasten je bil, ko se je ljudstvo zbralo krog njega,
ko je stopil izza tempeljske zavese!#Hebr. iz hiše zavese.
6Kakor zgodnja danica med oblaki,
kakor luna v dneh, ko je polna,
7kakor sonce, ki sije na svetišču Najvišjega,
kakor mavrica, ki blesti v veličastnih oblakih,
8kakor cvet vrtnic v pomladanskih dneh,
kakor lilije ob studencu,
kakor libanonsko rastje v poletnih dneh,
9kakor ogenj in kadilo v kadilnici,
kakor posoda iz tolčenega zlata,
okrašena z vsakovrstnimi žlahtnimi kamni,
10kakor oljka, polna sadežev,
kakor cipresa, ki se pne v oblake.
11Ko je oblekel praznično oblačilo
in si nadel razkošno okrasje
in se vzpenjal k svetemu oltarju,
je odseval sijaj na dvor svetišča.
12Ko je sprejemal kose iz rok duhovnikov,
stoječ pri oltarnem žerjavniku,
krog njega pa venec bratov
kakor mlade cedre na Libanonu
– obkrožali so ga kakor palmova debla –
13pa še Aronovi sinovi v svojem veličastvu
z Gospodovimi darovi v rokah,
pred vsem Izraelovim občestvom;
14ko je torej hotel na oltarju kot svečenik
opraviti daritev Najvišjega, Vladarja vsega,
15je z roko segel po čaši,
daroval kri grozdja,
jo razlil po oltarnem podnožju
v prijeten vonj Najvišjemu, Kralju vsega;
16tedaj so Aronovi sinovi začeli vzklikati,
zatrobili so na trobente iz tolčene kovine,
storili so, da se je slišalo močno donenje,
da bi ljudi spomnili na Najvišjega.
17Tedaj je vse ljudstvo skupaj hitro
padlo z obrazom k tlom
in molilo svojega Gospoda,
Vladarja vsega, Boga Najvišjega.#Hebr. da bi molili pred Najvišjim, pred Svetim Izraelovim.
18Pevci so na ves glas zapeli hvalnico,
zadonela je zvočna mila pesem.
19In ljudstvo je molilo Gospoda, Najvišjega,
v molitvi pred Usmiljenim,
dokler se ni končala Gospodova slovesnost,
dokler niso končali bogoslužja.
20Tedaj je stopil dol in dvignil roke
nad vse občestvo Izraelovih sinov,
da bi jim s svojimi ustnicami dal Gospodov blagoslov,
in bil ponosen zaradi njegovega imena.
21Tedaj so se drugič poklonili do tal,
da bi prejeli blagoslov od Najvišjega.
Molitev
22Zdaj pa slavite Boga vesoljstva,
ki vsepovsod dela velike reči,
ki od materinega naročja povišuje naše dneve
in z nami ravna po svojem usmiljenju.
23Naj da veselja našemu srcu,
naj v naših dneh zagotovi mir
v Izraelu za vse večne čase.#Db. po dneh veka.
24Naj nas zvesto spremlja njegovo usmiljenje,
naj nas rešuje v naših dneh.
Judovi sosedje
25Nad dvema narodoma se huduje moja duša,
tretji pa sploh ni narod:
26nad prebivalci pogorja Seír in nad Filistejci
in nad nespametnim ljudstvom, ki prebiva v Sihemu.
Sklepna beseda
27Vzgojo v pameti in védenju
je v tej knjigi zapisal
Jeruzalemec Jezus, sin Eleazarjevega sina Siraha,
ki je kakor dež razlil modrost iz svojega srca.
28Blagor tistemu, ki se bo stalno vračal k tem stvarem!
Moder bo, kdor si jih bo vzel k srcu.
29Zakaj če jih bo izpolnjeval, bo vsemu kos,
ker bo Gospodova luč na njegovi stezi
(in vernim daje modrost.
Hvaljen Gospod na veke. Amen, amen.)
Currently Selected:
Sirah 50: SSP
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
Sirah 50
50
Véliki duhovnik Simon
1Simon, Johanánov sin, véliki duhovnik,
je v svojem življenju popravil hišo,
v svojih dneh utrdil svetišče.
2Ta je iz temeljev zgradil dvojno višino,
močno oporo tempeljskega obzidja.#Hebr. V njegovih dneh je bil zgrajen zid, / vogali kraljevske stanovanjske palače.
3V njegovih dneh so iz skale izsekali cisterno,
kakor morje velik kotel.
4Svoje ljudstvo je varoval pred padcem,
utrjeval mesto proti obleganju.
5Kako veličasten je bil, ko se je ljudstvo zbralo krog njega,
ko je stopil izza tempeljske zavese!#Hebr. iz hiše zavese.
6Kakor zgodnja danica med oblaki,
kakor luna v dneh, ko je polna,
7kakor sonce, ki sije na svetišču Najvišjega,
kakor mavrica, ki blesti v veličastnih oblakih,
8kakor cvet vrtnic v pomladanskih dneh,
kakor lilije ob studencu,
kakor libanonsko rastje v poletnih dneh,
9kakor ogenj in kadilo v kadilnici,
kakor posoda iz tolčenega zlata,
okrašena z vsakovrstnimi žlahtnimi kamni,
10kakor oljka, polna sadežev,
kakor cipresa, ki se pne v oblake.
11Ko je oblekel praznično oblačilo
in si nadel razkošno okrasje
in se vzpenjal k svetemu oltarju,
je odseval sijaj na dvor svetišča.
12Ko je sprejemal kose iz rok duhovnikov,
stoječ pri oltarnem žerjavniku,
krog njega pa venec bratov
kakor mlade cedre na Libanonu
– obkrožali so ga kakor palmova debla –
13pa še Aronovi sinovi v svojem veličastvu
z Gospodovimi darovi v rokah,
pred vsem Izraelovim občestvom;
14ko je torej hotel na oltarju kot svečenik
opraviti daritev Najvišjega, Vladarja vsega,
15je z roko segel po čaši,
daroval kri grozdja,
jo razlil po oltarnem podnožju
v prijeten vonj Najvišjemu, Kralju vsega;
16tedaj so Aronovi sinovi začeli vzklikati,
zatrobili so na trobente iz tolčene kovine,
storili so, da se je slišalo močno donenje,
da bi ljudi spomnili na Najvišjega.
17Tedaj je vse ljudstvo skupaj hitro
padlo z obrazom k tlom
in molilo svojega Gospoda,
Vladarja vsega, Boga Najvišjega.#Hebr. da bi molili pred Najvišjim, pred Svetim Izraelovim.
18Pevci so na ves glas zapeli hvalnico,
zadonela je zvočna mila pesem.
19In ljudstvo je molilo Gospoda, Najvišjega,
v molitvi pred Usmiljenim,
dokler se ni končala Gospodova slovesnost,
dokler niso končali bogoslužja.
20Tedaj je stopil dol in dvignil roke
nad vse občestvo Izraelovih sinov,
da bi jim s svojimi ustnicami dal Gospodov blagoslov,
in bil ponosen zaradi njegovega imena.
21Tedaj so se drugič poklonili do tal,
da bi prejeli blagoslov od Najvišjega.
Molitev
22Zdaj pa slavite Boga vesoljstva,
ki vsepovsod dela velike reči,
ki od materinega naročja povišuje naše dneve
in z nami ravna po svojem usmiljenju.
23Naj da veselja našemu srcu,
naj v naših dneh zagotovi mir
v Izraelu za vse večne čase.#Db. po dneh veka.
24Naj nas zvesto spremlja njegovo usmiljenje,
naj nas rešuje v naših dneh.
Judovi sosedje
25Nad dvema narodoma se huduje moja duša,
tretji pa sploh ni narod:
26nad prebivalci pogorja Seír in nad Filistejci
in nad nespametnim ljudstvom, ki prebiva v Sihemu.
Sklepna beseda
27Vzgojo v pameti in védenju
je v tej knjigi zapisal
Jeruzalemec Jezus, sin Eleazarjevega sina Siraha,
ki je kakor dež razlil modrost iz svojega srca.
28Blagor tistemu, ki se bo stalno vračal k tem stvarem!
Moder bo, kdor si jih bo vzel k srcu.
29Zakaj če jih bo izpolnjeval, bo vsemu kos,
ker bo Gospodova luč na njegovi stezi
(in vernim daje modrost.
Hvaljen Gospod na veke. Amen, amen.)
Currently Selected:
:
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!