Psalmi 78
78
Psalm 78 (77)
Božja naklonjenost in Izraelova nehvaležnost
1Asáfov pouk.
Poslušaj, moje ljudstvo, mojo postavo,
nagnite svoja ušesa k izrekom mojih ust.
2Odprl bom svoja usta v priliki,
dal bom žuboreti uganke iz davnine,
3kar smo slišali, reči, ki jih poznamo,
in so nam jih naši očetje pripovedovali.
4Ne bomo prikrivali pred njihovimi sinovi,
temveč bomo pripovedovali poznejšemu rodu
o slavnih Gospodovih delih in njegovi moči,
o njegovih čudežih, ki jih je storil.
5Postavil je pričevanje v Jakobu,
postavo je položil v Izraelu,
ki ju je zapovedal našim očetom,
naj v njiju poučijo svoje sinove;
6da bodo spoznali, poznejši rod,
sinovi, ki bodo še rojeni,
vstali in pripovedovali svojim sinovom;
7da bodo v Boga stavili svoje zaupanje
in ne bodo pozabili Božjih del,
temveč bodo njegove zapovedi izpolnjevali;
8da ne bodo kakor njihovi očetje,
trdovraten in uporen rod,
rod, ki ni utrdil svojega srca
in njegov duh ni bil Bogu zvest.
9Efrájimovi sinovi, dobro oboroženi lokostrelci,
so se obrnili na dan bitke.
10Niso se držali Božje zaveze
in niso hoteli živeti po njegovi postavi.
11Pozabili so njegova dela,
njegove čudeže, ki jim jih je pokazal.
12Pred njihovimi očeti je delal čudeže,
v egiptovski deželi, na poljani Coana.
13Razklal je morje in jih prepeljal skozenj,
ustavil je vodo kakor jez.
14Podnevi jih je vodil z oblakom,
vso noč z ognjeno svetlobo.
15Skale je razklal v puščavi
in jim dal piti kakor iz neizmernih oceanov.
16Iz skale je dal privreti potoke,
vode je pustil teči dol kakor reke.
17Še vedno pa so grešili zoper njega,
da so se v pustinji upirali Najvišjemu.
18Preizkušali so Boga v svojem srcu,
ko so zahtevali jed po želji svoje duše.
19Govorili so zoper Boga, rekli so:
»Bo mogel Bog v puščavi pogrniti mizo?
20Res, udaril je po skali,
da so pritekle vode in so drli potoki.
Bo lahko dal tudi kruha,
bo pripravil meso za svoje ljudstvo?«
21Zato se je Gospod razsrdil, ko je to slišal,
ogenj je vzplamenel zoper Jakoba,
da, jeza je vzkipela zoper Izraela.
22Zakaj v Boga niso verovali
in niso zaupali v njegovo rešitev.
23Zapovedal je oblakom od zgoraj,
odprl je nebeška vrata.
24Pustil jim je deževati mano za hrano,
dal jim je nebeškega žita.
25Človek je jedel kruh močnih,#Gr. kruh angelov.
poslal jim je hrane do sitega.
26Z neba je spustil vzhodnik,
s svojo močjo je pripeljal jug.
27Dal je, da je padalo meso kakor prah,
krilate ptice kakor pesek na morju.
28Dal je, da je padalo v sredo tabora,
vse okrog njihovih bivališč.
29Jedli so in se zelo nasitili,
dal jim je, kar so si poželeli.
30Niso še potešili svojega poželenja,
jed so imeli še v ustih,
31že se je zoper nje vzdignila Božja jeza
in pobila najmočnejše med njimi,
na kolena je spravila Izraelove mladeniče.
32Kljub temu so še vedno grešili,
niso verjeli njegovim čudovitim delom.
33Zato je storil, da so jim dnevi minevali v prazno,
njihova leta v grozi.
34Ko jih je pobijal, so ga iskali,
spreobrnili so se in Boga iskali.
35Spomnili so se, da je Bog njihova skala,
Bog Najvišji njihov rešitelj.
36Toda prilizovali so se mu s svojimi usti,
varali so ga s svojim jezikom.
37Njihovo srce ni bilo trdno z njim,
niso verovali v njegovo zavezo.
38Toda on je usmiljen,
izbrisal jim je krivdo in jih ni uničil,
pogosto je storil, da se je obrnila njegova jeza,
ni prebudil vse svoje srditosti.
39Spomnil se je: zares, meso so,
dih, ki odhaja in se ne vrača.
40Kolikokrat so se mu upirali v puščavi,
ga žalostili v divjini.
41Znova in znova so Boga preizkušali,
izzivali Svetega Izraelovega.
42Niso se več spomnili njegove roke,
dneva, ko jih je odkupil od nasprotnika,
43ko je v Egiptu delal znamenja,
svoje čudeže na poljani Coana:
44v kri je spremenil njihove reke
in njihove potoke, da niso mogli piti;
45muhe je poslal nadnje, da bi jih pikale,
žabe, da bi jih uničile;
46njihov pridelek je dal gosenicam,
sad njihovega dela kobilicam;
47njihove trte je pobil s točo,
njihove murve s slano;
48njih živino je izročil toči,
njihove črede bliskom;
49poslal je nadnje svojo srdito jezo,
bes, togoto in stisko,
krdelo angelov nesreče;
50pripravil je pot svoji jezi,
njihove duše ni zadržal pred smrtjo,
njihovo življenje je izročil kugi;
51udaril je vse prvorojence v Egiptu,
prvi sad moči v Hamovih šotorih.
52Potem je odpeljal svoje ljudstvo kakor ovce,
vodil jih je kakor čredo v puščavi;
53vodil jih je varno, da se niso bali,
njihove sovražnike pa je pokrilo morje.
54Popeljal jih je v območje svoje svetosti,
na tisto goro, ki jo je pridobila njegova desnica;
55pred njimi je izgnal narode,
z merilno vrvjo jim dodelil dediščino,
v njihovih šotorih je nastanil Izraelove rodove.
56Preizkušali so ga, upirali so se Bogu Najvišjemu,
njegovih pričevanj se niso držali;
57oddaljili so se, odpadli so kakor njihovi očetje,
obrnili so se kakor nezanesljiv lok.
58Jezili so ga s svojimi višinami,
z maliki so ga dražili k ljubosumnosti.
59Bog je slišal in vzkipel,
odločno je zavrgel Izraela.
60Zapustil je prebivališče v Šilu,
šotor, kjer je prebival med ljudmi.
61Svojo moč je dal v ujetništvo,
svoje veličastvo v roke nasprotnika.
62Svoje ljudstvo je izročil meču,
vzkipel je nad svojo dediščino:
63njihove mladeniče je žrl ogenj,
njihove mladenke niso bile slavljene;
64njihovi duhovniki so padali pod mečem
in njihove vdove jih niso mogle objokovati.
65Gospod se je prebudil kakor tisti, ki spi,
kakor junak, ki se je razvedril z vinom.
66Svoje nasprotnike je udaril od zadaj,
zadal jim je večno sramotenje.
67Zavrgel je Jožefov šotor,
Efrájimovega rodu ni izvolil.
68Izvolil pa je Judov rod,
goro Sion, ki jo ljubi.
69Kakor višine je sezidal svoje svetišče,
kakor zemljo,#Nekateri rkp., gr., sir., lat. na zemlji. ki jo je utemeljil na veke.
70Izbral je svojega služabnika Davida,
vzel ga je iz ovčjih staj.
71Pripeljal ga je od doječih,
da bi pasel njegovo ljudstvo Jakoba,
njegovo dediščino Izraela.
72Pasel jih je s popolnostjo svojega srca,
z razumnostjo svojih rok jih je vodil.
Currently Selected:
Psalmi 78: SSP
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
Psalmi 78
78
Psalm 78 (77)
Božja naklonjenost in Izraelova nehvaležnost
1Asáfov pouk.
Poslušaj, moje ljudstvo, mojo postavo,
nagnite svoja ušesa k izrekom mojih ust.
2Odprl bom svoja usta v priliki,
dal bom žuboreti uganke iz davnine,
3kar smo slišali, reči, ki jih poznamo,
in so nam jih naši očetje pripovedovali.
4Ne bomo prikrivali pred njihovimi sinovi,
temveč bomo pripovedovali poznejšemu rodu
o slavnih Gospodovih delih in njegovi moči,
o njegovih čudežih, ki jih je storil.
5Postavil je pričevanje v Jakobu,
postavo je položil v Izraelu,
ki ju je zapovedal našim očetom,
naj v njiju poučijo svoje sinove;
6da bodo spoznali, poznejši rod,
sinovi, ki bodo še rojeni,
vstali in pripovedovali svojim sinovom;
7da bodo v Boga stavili svoje zaupanje
in ne bodo pozabili Božjih del,
temveč bodo njegove zapovedi izpolnjevali;
8da ne bodo kakor njihovi očetje,
trdovraten in uporen rod,
rod, ki ni utrdil svojega srca
in njegov duh ni bil Bogu zvest.
9Efrájimovi sinovi, dobro oboroženi lokostrelci,
so se obrnili na dan bitke.
10Niso se držali Božje zaveze
in niso hoteli živeti po njegovi postavi.
11Pozabili so njegova dela,
njegove čudeže, ki jim jih je pokazal.
12Pred njihovimi očeti je delal čudeže,
v egiptovski deželi, na poljani Coana.
13Razklal je morje in jih prepeljal skozenj,
ustavil je vodo kakor jez.
14Podnevi jih je vodil z oblakom,
vso noč z ognjeno svetlobo.
15Skale je razklal v puščavi
in jim dal piti kakor iz neizmernih oceanov.
16Iz skale je dal privreti potoke,
vode je pustil teči dol kakor reke.
17Še vedno pa so grešili zoper njega,
da so se v pustinji upirali Najvišjemu.
18Preizkušali so Boga v svojem srcu,
ko so zahtevali jed po želji svoje duše.
19Govorili so zoper Boga, rekli so:
»Bo mogel Bog v puščavi pogrniti mizo?
20Res, udaril je po skali,
da so pritekle vode in so drli potoki.
Bo lahko dal tudi kruha,
bo pripravil meso za svoje ljudstvo?«
21Zato se je Gospod razsrdil, ko je to slišal,
ogenj je vzplamenel zoper Jakoba,
da, jeza je vzkipela zoper Izraela.
22Zakaj v Boga niso verovali
in niso zaupali v njegovo rešitev.
23Zapovedal je oblakom od zgoraj,
odprl je nebeška vrata.
24Pustil jim je deževati mano za hrano,
dal jim je nebeškega žita.
25Človek je jedel kruh močnih,#Gr. kruh angelov.
poslal jim je hrane do sitega.
26Z neba je spustil vzhodnik,
s svojo močjo je pripeljal jug.
27Dal je, da je padalo meso kakor prah,
krilate ptice kakor pesek na morju.
28Dal je, da je padalo v sredo tabora,
vse okrog njihovih bivališč.
29Jedli so in se zelo nasitili,
dal jim je, kar so si poželeli.
30Niso še potešili svojega poželenja,
jed so imeli še v ustih,
31že se je zoper nje vzdignila Božja jeza
in pobila najmočnejše med njimi,
na kolena je spravila Izraelove mladeniče.
32Kljub temu so še vedno grešili,
niso verjeli njegovim čudovitim delom.
33Zato je storil, da so jim dnevi minevali v prazno,
njihova leta v grozi.
34Ko jih je pobijal, so ga iskali,
spreobrnili so se in Boga iskali.
35Spomnili so se, da je Bog njihova skala,
Bog Najvišji njihov rešitelj.
36Toda prilizovali so se mu s svojimi usti,
varali so ga s svojim jezikom.
37Njihovo srce ni bilo trdno z njim,
niso verovali v njegovo zavezo.
38Toda on je usmiljen,
izbrisal jim je krivdo in jih ni uničil,
pogosto je storil, da se je obrnila njegova jeza,
ni prebudil vse svoje srditosti.
39Spomnil se je: zares, meso so,
dih, ki odhaja in se ne vrača.
40Kolikokrat so se mu upirali v puščavi,
ga žalostili v divjini.
41Znova in znova so Boga preizkušali,
izzivali Svetega Izraelovega.
42Niso se več spomnili njegove roke,
dneva, ko jih je odkupil od nasprotnika,
43ko je v Egiptu delal znamenja,
svoje čudeže na poljani Coana:
44v kri je spremenil njihove reke
in njihove potoke, da niso mogli piti;
45muhe je poslal nadnje, da bi jih pikale,
žabe, da bi jih uničile;
46njihov pridelek je dal gosenicam,
sad njihovega dela kobilicam;
47njihove trte je pobil s točo,
njihove murve s slano;
48njih živino je izročil toči,
njihove črede bliskom;
49poslal je nadnje svojo srdito jezo,
bes, togoto in stisko,
krdelo angelov nesreče;
50pripravil je pot svoji jezi,
njihove duše ni zadržal pred smrtjo,
njihovo življenje je izročil kugi;
51udaril je vse prvorojence v Egiptu,
prvi sad moči v Hamovih šotorih.
52Potem je odpeljal svoje ljudstvo kakor ovce,
vodil jih je kakor čredo v puščavi;
53vodil jih je varno, da se niso bali,
njihove sovražnike pa je pokrilo morje.
54Popeljal jih je v območje svoje svetosti,
na tisto goro, ki jo je pridobila njegova desnica;
55pred njimi je izgnal narode,
z merilno vrvjo jim dodelil dediščino,
v njihovih šotorih je nastanil Izraelove rodove.
56Preizkušali so ga, upirali so se Bogu Najvišjemu,
njegovih pričevanj se niso držali;
57oddaljili so se, odpadli so kakor njihovi očetje,
obrnili so se kakor nezanesljiv lok.
58Jezili so ga s svojimi višinami,
z maliki so ga dražili k ljubosumnosti.
59Bog je slišal in vzkipel,
odločno je zavrgel Izraela.
60Zapustil je prebivališče v Šilu,
šotor, kjer je prebival med ljudmi.
61Svojo moč je dal v ujetništvo,
svoje veličastvo v roke nasprotnika.
62Svoje ljudstvo je izročil meču,
vzkipel je nad svojo dediščino:
63njihove mladeniče je žrl ogenj,
njihove mladenke niso bile slavljene;
64njihovi duhovniki so padali pod mečem
in njihove vdove jih niso mogle objokovati.
65Gospod se je prebudil kakor tisti, ki spi,
kakor junak, ki se je razvedril z vinom.
66Svoje nasprotnike je udaril od zadaj,
zadal jim je večno sramotenje.
67Zavrgel je Jožefov šotor,
Efrájimovega rodu ni izvolil.
68Izvolil pa je Judov rod,
goro Sion, ki jo ljubi.
69Kakor višine je sezidal svoje svetišče,
kakor zemljo,#Nekateri rkp., gr., sir., lat. na zemlji. ki jo je utemeljil na veke.
70Izbral je svojega služabnika Davida,
vzel ga je iz ovčjih staj.
71Pripeljal ga je od doječih,
da bi pasel njegovo ljudstvo Jakoba,
njegovo dediščino Izraela.
72Pasel jih je s popolnostjo svojega srca,
z razumnostjo svojih rok jih je vodil.
Currently Selected:
:
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!