Habakuk 1
1
Prerok se pritožuje
1Izrek,#Db. Breme. ki ga je v videnju prejel prerok Habakúk.
2Doklej, Gospod, bom klical na pomoč
in ne boš poslušal,
vpil k tebi zaradi nasilja
in ne boš pomagal?
3Zakaj mi daješ gledati zlo
in opazuješ stisko?
Pred menoj sta pustošenje in nasilje,
zato vstaja pritožba in se vzdiguje spor.
4Zaradi tega odmira postava
in pravica ne pride do konca,
kajti krivični vklepa pravičnega,
zato prihaja na dan popačena sodba.
Bog odgovarja
5Ozrite se po narodih in poglejte,
začudite se in strmite!
Kajti v vaših dneh bom opravil delo;
ne bi verjeli, če bi kdo pripovedoval.
6Kajti glejte, vzdignil bom Kaldejce,
trpko in urno ljudstvo,
ki prehodi zemeljske daljave,
da se polasti domov, ki niso njegovi.
7Grozno in strašno je,
njegova pravica in njegov ponos izhajata iz njega.
8Njegovi konji so hitrejši kakor panterji,
urnejši kakor stepski volkovi.
Njegovi konjeniki vihrajo,
njegovi konjeniki prihajajo od daleč,
priletijo kakor orel, hiter za žrtje.
9Sleherni prihaja za nasilje,
ves njegov obraz je iztegnjen,
ujetnike kopiči kakor pesek.
10Norčuje se iz kraljev,
oblastniki so mu v posmeh.
Smeje se vsaki trdnjavi,
naredi nasip in jo zavzame.
11Potem se vrtinči kakor veter in gre dalje,
pregreši se: ta njegova moč postane njegov bog.
Prerok se ponovno pritožuje
12Mar nisi ti od nekdaj, Gospod?
Moj Bog, moj Sveti, nočemo umreti!#Ali ne bomo umrli; različica ti ne umreš.
O Gospod, postavil si ga, da bi sodil,
nastavil si ga kot skalo, da bi opominjal.#Ali kaznoval.
13Tvoje oči so preveč čiste, da bi videl hudobijo,
na zatiranja ne moreš gledati:
zakaj torej gledaš varljivce
in molčiš, ko krivični požira pravičnejšega od sebe?
14Ti delaš, da so ljudje kakor ribe v morju,
kakor laznina, ki nima vladarja.
15Vse jih vzdiguje s trnkom,
jih spravlja v svojo vršo
in jih zbira v svoj sak,
zato se veseli in raduje.
16Zato opravlja klavne daritve svoji vrši
in zažiga kadilo svojemu saku,
kajti po njima je obilen njegov delež
in bogat njegov živež.
17Toda ali sme brez konca prazniti svojo vršo,
ubijati narode brez prizanašanja?
Currently Selected:
Habakuk 1: SSP
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
Habakuk 1
1
Prerok se pritožuje
1Izrek,#Db. Breme. ki ga je v videnju prejel prerok Habakúk.
2Doklej, Gospod, bom klical na pomoč
in ne boš poslušal,
vpil k tebi zaradi nasilja
in ne boš pomagal?
3Zakaj mi daješ gledati zlo
in opazuješ stisko?
Pred menoj sta pustošenje in nasilje,
zato vstaja pritožba in se vzdiguje spor.
4Zaradi tega odmira postava
in pravica ne pride do konca,
kajti krivični vklepa pravičnega,
zato prihaja na dan popačena sodba.
Bog odgovarja
5Ozrite se po narodih in poglejte,
začudite se in strmite!
Kajti v vaših dneh bom opravil delo;
ne bi verjeli, če bi kdo pripovedoval.
6Kajti glejte, vzdignil bom Kaldejce,
trpko in urno ljudstvo,
ki prehodi zemeljske daljave,
da se polasti domov, ki niso njegovi.
7Grozno in strašno je,
njegova pravica in njegov ponos izhajata iz njega.
8Njegovi konji so hitrejši kakor panterji,
urnejši kakor stepski volkovi.
Njegovi konjeniki vihrajo,
njegovi konjeniki prihajajo od daleč,
priletijo kakor orel, hiter za žrtje.
9Sleherni prihaja za nasilje,
ves njegov obraz je iztegnjen,
ujetnike kopiči kakor pesek.
10Norčuje se iz kraljev,
oblastniki so mu v posmeh.
Smeje se vsaki trdnjavi,
naredi nasip in jo zavzame.
11Potem se vrtinči kakor veter in gre dalje,
pregreši se: ta njegova moč postane njegov bog.
Prerok se ponovno pritožuje
12Mar nisi ti od nekdaj, Gospod?
Moj Bog, moj Sveti, nočemo umreti!#Ali ne bomo umrli; različica ti ne umreš.
O Gospod, postavil si ga, da bi sodil,
nastavil si ga kot skalo, da bi opominjal.#Ali kaznoval.
13Tvoje oči so preveč čiste, da bi videl hudobijo,
na zatiranja ne moreš gledati:
zakaj torej gledaš varljivce
in molčiš, ko krivični požira pravičnejšega od sebe?
14Ti delaš, da so ljudje kakor ribe v morju,
kakor laznina, ki nima vladarja.
15Vse jih vzdiguje s trnkom,
jih spravlja v svojo vršo
in jih zbira v svoj sak,
zato se veseli in raduje.
16Zato opravlja klavne daritve svoji vrši
in zažiga kadilo svojemu saku,
kajti po njima je obilen njegov delež
in bogat njegov živež.
17Toda ali sme brez konca prazniti svojo vršo,
ubijati narode brez prizanašanja?
Currently Selected:
:
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!