Estera 9
9
Véliki dan Judov
1V dvanajstem mesecu, ki je mesec adár, trinajstega dne, ko naj bi se izvršila kraljev ukaz in njegova odločba, na dan, ko so se sovražniki Judov nadejali, da jih bodo zmogli, se je obrnilo tako, da so Judje zmagali nad svojimi črtilci. 2Po vseh pokrajinah kralja Ahasvérja so se Judje zbrali v svojih mestih, da bi iztegnili roke po tistih, ki so jim hoteli húdo. In nihče ni vzdržal pred njimi, ker je strah navdal vsa ljudstva. 3In vsi poglavarji pokrajin, namestniki, načelniki in kraljevi uradniki so podpirali Jude, ker jih je navdal strah pred Mordohajem. 4Zares, Mordohaj je bil velik v kraljevi hiši. Glas o njem je šel po vseh pokrajinah, kajti ta mož Mordohaj je postajal vse večji. 5Judje so udarili po vseh svojih sovražnikih, z udarcem meča, umora in pogube, ter s svojimi črtilci ravnali po svoji volji. 6V prestolnici Suze so Judje pomorili in pogubili petsto mož. 7Tudi Paršandáta, Dalfóna, Aspáta, 8Poráta, Adaljája, Aridáta, 9Parmášta, Arisája, Aridája in Jezáta, 10deset sinov Hamedátovega sina Hamána, nasprotnika Judov, so umorili. Toda po plenu niso iztegnili svojih rok.
11Isti dan so kralju sporočili število umorjenih v mestu Suze. 12Kralj je dejal kraljici Esteri: »V prestolnici Suze so Judje pomorili in pogubili petsto mož, tudi deset Hamánovih sinov. Kaj šele so naredili v drugih kraljevih pokrajinah! Vendar kaj je tvoja želja? Dano ti bo. Kaj je še tvoja prošnja? Izpolnilo se ti bo.« 13Estera je rekla: »Če je kralju všeč, naj Judom v Suzah dovoli, da smejo tudi jutri ravnati po odloku današnjega dne; deset Hamánovih sinov pa naj obesijo na vislice.« 14Kralj je velel, naj storijo tako. V Suzah so izdali odlok, deset Hamánovih sinov pa so obesili. 15Judje v Suzah so se torej zbrali tudi štirinajsti dan meseca adárja in v Suzah pomorili tristo mož. Toda po plenu niso iztegnili svojih rok.
16Tudi drugi Judje, ki so prebivali v kraljevih pokrajinah, so se zbrali in postavili v bran za svoje življenje; pridobili so si mir pred svojimi sovražniki. Pomorili so petinsedemdeset tisoč svojih sovražnikov. Toda po plenu niso iztegnili svojih rok. 17To je bilo trinajsti dan meseca adárja; štirinajsti dan pa so počivali, to je bil dan gostije in veselja.
Praznik purím
18Judje v Suzah pa so se zbrali trinajstega in štirinajstega dne ter počivali petnajstega dne, in ta dan so napravili za dan gostije in veselja. 19Zato imajo podeželski Judje, ki prebivajo v mestih brez obzidja, štirinajsti dan meseca adárja za dan veselja in gostije ter za praznik, ko drug drugemu pošiljajo darove.
20Mordohaj je popisal te dogodke in poslal pisma vsem Judom po vseh pokrajinah kralja Ahasvérja, bližnjim in daljnim, 21in jim naročil, naj vsako leto meseca adárja praznujejo štirinajsti dan in tudi petnajsti dan 22kot dneva, na katera so Judje dosegli mir pred svojimi sovražniki, in kot mesec, ki se jim je iz stiske spremenil v veselje in iz žalovanja v praznik. Ta dneva naj obhajajo kot dneva gostije in veselja, ko si drug drugemu pošiljajo darove in delijo darila ubogim. 23Kar so začeli opravljati in kar jim je Mordohaj pisal, so Judje sprejeli kot stalno navado.
24Kajti Hamedátov sin Hamán, Agágovec, nasprotnik vseh Judov, se je zarotil proti Judom, da bi jih pogubil; vrgel je pur, to je žreb, da bi jih ugonobil in pogubil, 25ko pa je to prišlo#Sir., lat., aram. ko pa je Estera prišla. pred kralja, je s pismom ukazal, naj se njegov hudobni naklep, ki ga je bil zasnoval proti Judom, obrne na njegovo glavo in naj obesijo njega in njegove sinove na vislice. 26Zato so ta dneva imenovali purím, po besedi pur. Zato so – po vseh besedah tega pisma in po tem, kar so glede tega sami videli in kar se jim je pripetilo – 27Judje določili in zase, za svoje potomce in za vse, ki bi se jim pridružili, sprejeli kot navado, ki je ni mogoče odpraviti, da bodo ta dva dneva vsako leto praznovali, kot je predpisano, in v določenem času. 28Ta dneva bodo ohranili v spominu in ju iz roda v rod praznovali v vsaki družini, v vsaki pokrajini in v vsakem mestu. Ta dneva žrebov naj med Judi ne izgineta in njun spomin naj ne premine med njihovimi potomci.
29In kraljica Estera, Abihájilova hči, je skupaj z Judom Mordohajem pisala za vso potrditev veljavnosti praznika purím, z drugim pismom. 30Vsem Judom v vseh sto sedemindvajsetih pokrajinah Ahasvérjevega kraljestva sta poslala pismo z besedami miru in zvestobe, 31da bi ohranjali ta dneva purím ob njunem času, kakor sta jim določila Jud Mordohaj in kraljica Estera in kakor so si zase in za svoje potomce določili predpise o postu in o žalovanju. 32Esterin ukaz je določil te predpise o prazniku purím in zapisan je bil v knjigo.
Currently Selected:
Estera 9: SSP
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
Estera 9
9
Véliki dan Judov
1V dvanajstem mesecu, ki je mesec adár, trinajstega dne, ko naj bi se izvršila kraljev ukaz in njegova odločba, na dan, ko so se sovražniki Judov nadejali, da jih bodo zmogli, se je obrnilo tako, da so Judje zmagali nad svojimi črtilci. 2Po vseh pokrajinah kralja Ahasvérja so se Judje zbrali v svojih mestih, da bi iztegnili roke po tistih, ki so jim hoteli húdo. In nihče ni vzdržal pred njimi, ker je strah navdal vsa ljudstva. 3In vsi poglavarji pokrajin, namestniki, načelniki in kraljevi uradniki so podpirali Jude, ker jih je navdal strah pred Mordohajem. 4Zares, Mordohaj je bil velik v kraljevi hiši. Glas o njem je šel po vseh pokrajinah, kajti ta mož Mordohaj je postajal vse večji. 5Judje so udarili po vseh svojih sovražnikih, z udarcem meča, umora in pogube, ter s svojimi črtilci ravnali po svoji volji. 6V prestolnici Suze so Judje pomorili in pogubili petsto mož. 7Tudi Paršandáta, Dalfóna, Aspáta, 8Poráta, Adaljája, Aridáta, 9Parmášta, Arisája, Aridája in Jezáta, 10deset sinov Hamedátovega sina Hamána, nasprotnika Judov, so umorili. Toda po plenu niso iztegnili svojih rok.
11Isti dan so kralju sporočili število umorjenih v mestu Suze. 12Kralj je dejal kraljici Esteri: »V prestolnici Suze so Judje pomorili in pogubili petsto mož, tudi deset Hamánovih sinov. Kaj šele so naredili v drugih kraljevih pokrajinah! Vendar kaj je tvoja želja? Dano ti bo. Kaj je še tvoja prošnja? Izpolnilo se ti bo.« 13Estera je rekla: »Če je kralju všeč, naj Judom v Suzah dovoli, da smejo tudi jutri ravnati po odloku današnjega dne; deset Hamánovih sinov pa naj obesijo na vislice.« 14Kralj je velel, naj storijo tako. V Suzah so izdali odlok, deset Hamánovih sinov pa so obesili. 15Judje v Suzah so se torej zbrali tudi štirinajsti dan meseca adárja in v Suzah pomorili tristo mož. Toda po plenu niso iztegnili svojih rok.
16Tudi drugi Judje, ki so prebivali v kraljevih pokrajinah, so se zbrali in postavili v bran za svoje življenje; pridobili so si mir pred svojimi sovražniki. Pomorili so petinsedemdeset tisoč svojih sovražnikov. Toda po plenu niso iztegnili svojih rok. 17To je bilo trinajsti dan meseca adárja; štirinajsti dan pa so počivali, to je bil dan gostije in veselja.
Praznik purím
18Judje v Suzah pa so se zbrali trinajstega in štirinajstega dne ter počivali petnajstega dne, in ta dan so napravili za dan gostije in veselja. 19Zato imajo podeželski Judje, ki prebivajo v mestih brez obzidja, štirinajsti dan meseca adárja za dan veselja in gostije ter za praznik, ko drug drugemu pošiljajo darove.
20Mordohaj je popisal te dogodke in poslal pisma vsem Judom po vseh pokrajinah kralja Ahasvérja, bližnjim in daljnim, 21in jim naročil, naj vsako leto meseca adárja praznujejo štirinajsti dan in tudi petnajsti dan 22kot dneva, na katera so Judje dosegli mir pred svojimi sovražniki, in kot mesec, ki se jim je iz stiske spremenil v veselje in iz žalovanja v praznik. Ta dneva naj obhajajo kot dneva gostije in veselja, ko si drug drugemu pošiljajo darove in delijo darila ubogim. 23Kar so začeli opravljati in kar jim je Mordohaj pisal, so Judje sprejeli kot stalno navado.
24Kajti Hamedátov sin Hamán, Agágovec, nasprotnik vseh Judov, se je zarotil proti Judom, da bi jih pogubil; vrgel je pur, to je žreb, da bi jih ugonobil in pogubil, 25ko pa je to prišlo#Sir., lat., aram. ko pa je Estera prišla. pred kralja, je s pismom ukazal, naj se njegov hudobni naklep, ki ga je bil zasnoval proti Judom, obrne na njegovo glavo in naj obesijo njega in njegove sinove na vislice. 26Zato so ta dneva imenovali purím, po besedi pur. Zato so – po vseh besedah tega pisma in po tem, kar so glede tega sami videli in kar se jim je pripetilo – 27Judje določili in zase, za svoje potomce in za vse, ki bi se jim pridružili, sprejeli kot navado, ki je ni mogoče odpraviti, da bodo ta dva dneva vsako leto praznovali, kot je predpisano, in v določenem času. 28Ta dneva bodo ohranili v spominu in ju iz roda v rod praznovali v vsaki družini, v vsaki pokrajini in v vsakem mestu. Ta dneva žrebov naj med Judi ne izgineta in njun spomin naj ne premine med njihovimi potomci.
29In kraljica Estera, Abihájilova hči, je skupaj z Judom Mordohajem pisala za vso potrditev veljavnosti praznika purím, z drugim pismom. 30Vsem Judom v vseh sto sedemindvajsetih pokrajinah Ahasvérjevega kraljestva sta poslala pismo z besedami miru in zvestobe, 31da bi ohranjali ta dneva purím ob njunem času, kakor sta jim določila Jud Mordohaj in kraljica Estera in kakor so si zase in za svoje potomce določili predpise o postu in o žalovanju. 32Esterin ukaz je določil te predpise o prazniku purím in zapisan je bil v knjigo.
Currently Selected:
:
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!