Apostolska dela 10
10
Peter in Kornelij
1V Cezareji je živel mož z imenom Kornelij, stotnik čete, ki se je imenovala itálska. 2Bil je pobožen in bogaboječ z vso svojo družino. Ljudem je delil obilno miloščino in vedno molil k Bogu. 3Podnevi – približno ob deveti uri – je v prikazni razločno videl, kako prihaja k njemu Božji angel, ki ga je ogovoril: »Kornelij!« 4Kornelij se je zastrmel vanj in preplašen vprašal: »Kaj je, gospod?« Angel mu je rekel: »Tvoje molitve in tvoje miloščine so prišle k Bogu in spomnil se je nate. 5In zdaj pošlji nekaj mož v Jopo, da ti pripeljejo Simona, ki se imenuje Peter! 6Ta je gost pri strojarju Simonu, ki ima hišo ob morju.« 7Ko je angel, ki mu je to govoril, odšel, je Kornelij poklical dva izmed svojih služabnikov in vojaka, pobožnega moža iz svojega zvestega spremstva. 8Povedal jim je vse in jih poslal v Jopo.
9Naslednjega dne, ko so bili ti na poti in so se že bližali mestu, se je Peter vzpel na teraso, da bi molil; bilo je okrog poldne.#Db. okoli šeste ure. 10Postal je lačen in zaželel si je jesti. Pripravljali so mu jed, njega pa je obšlo zamaknjenje. 11Videl je odprto nebo, iz katerega se je spuščala posoda, podobna velikemu platnenemu prtu; s štirimi vogali se je spuščala na zemljo. 12V njej so bile vsakovrstne štirinožne živali in laznina zemlje in ptice neba. 13In do njega je prišel glas: »Vstani, Peter, zakolji in jej!« 14Peter je odgovoril: »Ne, Gospod! Še nikoli nisem jedel nič omadeževanega in nečistega.« 15Glas pa mu je drugič rekel: »Kar je Bog očistil, ne imenuj nečisto!« 16To se je ponovilo še tretjič in posoda se je v hipu dvignila v nebo.
17Peter je v sebi ugibal, kaj naj bi pomenila prikazen, ki jo je videl. In glej, možje, ki jih je bil poslal Kornelij, so poizvedovali, kje je Simonova hiša, in že so stali pri vratih. 18Zaklicali so in vprašali, ali se tu kot gost mudi Simon, ki se imenuje Peter. 19Peter je še vedno premišljal o prikazni, ko mu je Duh rekel: »Glej, trije#Različica dva; beseda manjka v nekaterih rkp. možje te iščejo. 20Vstani in stopi dol! Brez odlašanja odpotuj z njimi, kajti jaz sem jih poslal!« 21Peter je stopil k njim in rekel: »Glejte, jaz sem tisti, ki ga iščete! Kaj vas je pripeljalo sem?« 22Odgovorili so: »Stotnik Kornelij, pravičen in bogaboječ mož, za katerega pričuje vse judovsko ljudstvo, je dobil od svetega angela naročilo, naj te povabi na svoj dom in posluša tvoje besede.« 23Povabil jih je v hišo in pogostil.
Drugi dan je vstal in odpotoval z njimi; spremljalo ga je nekaj bratov iz Jope. 24Naslednjega dne je prispel v Cezarejo; tam ga je že čakal Kornelij, ki je povabil k sebi svoje sorodnike in bližnje prijatelje. 25Peter je hotel vstopiti, tedaj pa mu je Kornelij prišel naproti in padel pred njim na kolena. 26Peter mu je vêlel vstati z besedami: »Vstani! Tudi jaz sem samo človek.« 27Medtem ko se je z njim pogovarjal, je stopil v hišo; tam je našel zbranih veliko ljudi. 28Rekel jim je: »Dobro veste, da je zoper postavo, če se človek judovskega rodu druži ali shaja s človekom tujega rodu. Meni pa je Bog pokazal, da ne smem nobenega človeka imenovati omadeževanega ali nečistega. 29Zato sem brez ugovora prišel, ko ste me poklicali. Toda rad bi vas vprašal, zakaj ste poslali pome.« 30Kornelij mu je odgovoril: »Bilo je pred štirimi dnevi, prav ob istem času. Molil sem ob deveti uri v svoji hiši in glej, predme je stopil mož v belem oblačilu 31in mi rekel: ›Kornelij! Bog je uslišal tvojo molitev in se spomnil tvoje miloščine. 32Pošlji v Jopo in pokliči Simona, ki se imenuje Peter; kot gost se mudi pri strojarju Simonu, ki ima hišo ob morju.‹ 33Takoj sem poslal pote. Lepo si storil, da si prišel. In tako smo zdaj vsi zbrani vpričo Boga, da slišimo vse, kar ti je naročil Gospod.«
Petrov govor v Kornelijevi hiši
34Tedaj je Peter spregovoril: »Zdaj v resnici razumem, da Bog ne gleda na osebo, 35temveč mu je v vsakem narodu všeč tisti, ki se ga boji in pravično ravna. 36Izraelovim sinovom je poslal besedo in jim sporočil evangelij miru po Jezusu Kristusu, ki je Gospod vsega. 37Veste, kaj se je dogajalo po vsej Judeji, začenši v Galileji, po krstu, ki ga je oznanjal Janez: 38Veste o Jezusu iz Nazareta, ki ga je Bog mazilil s Svetim Duhom in z močjo; hodil je iz kraja v kraj ter delal dobra dela in ozdravljal vse, ki so bili pod hudičevo oblastjo, zakaj Bog je bil z njim. 39Mi smo priče vsemu, kar je storil v judovski deželi in v Jeruzalemu. Razpeli so ga na križ in usmrtili. 40Bog pa ga je obudil tretji dan in mu dal, da se je očitno prikazoval, 41ne vsemu ljudstvu, temveč pričam, ki jih je Bog vnaprej izbral, nam, ki smo z njim jedli in pili, potem ko je vstal od mrtvih. 42Nam je tudi naročil, naj oznanjamo ljudstvu in pričamo, da je on tisti, ki ga je Bog določil za sodnika živih in mrtvih. 43O njem pričujejo vsi preroki: Vsakomur, ki veruje vanj, so v njegovem imenu odpuščeni grehi.«
Pogani prejmejo Svetega Duha
44Ko je Peter še govoril te besede, je prišel Sveti Duh nad vse, ki so poslušali besedo. 45Verniki iz obreze, ki so prišli s Petrom, so se čudili, kako da se dar Svetega Duha razliva tudi na pogane; 46slišali so jih namreč, kako govorijo z darom jezikov in poveličujejo Boga. Tedaj je Peter spregovoril: 47»Ti ljudje so prejeli Svetega Duha tako kakor mi. Ali more kdo braniti, da ne bi bili tudi krščeni z vodo?« 48In naročil je, naj jih krstijo v imenu Jezusa Kristusa. Nato so ga prosili, naj ostane še nekaj dni med njimi.
Currently Selected:
Apostolska dela 10: SSP
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
Apostolska dela 10
10
Peter in Kornelij
1V Cezareji je živel mož z imenom Kornelij, stotnik čete, ki se je imenovala itálska. 2Bil je pobožen in bogaboječ z vso svojo družino. Ljudem je delil obilno miloščino in vedno molil k Bogu. 3Podnevi – približno ob deveti uri – je v prikazni razločno videl, kako prihaja k njemu Božji angel, ki ga je ogovoril: »Kornelij!« 4Kornelij se je zastrmel vanj in preplašen vprašal: »Kaj je, gospod?« Angel mu je rekel: »Tvoje molitve in tvoje miloščine so prišle k Bogu in spomnil se je nate. 5In zdaj pošlji nekaj mož v Jopo, da ti pripeljejo Simona, ki se imenuje Peter! 6Ta je gost pri strojarju Simonu, ki ima hišo ob morju.« 7Ko je angel, ki mu je to govoril, odšel, je Kornelij poklical dva izmed svojih služabnikov in vojaka, pobožnega moža iz svojega zvestega spremstva. 8Povedal jim je vse in jih poslal v Jopo.
9Naslednjega dne, ko so bili ti na poti in so se že bližali mestu, se je Peter vzpel na teraso, da bi molil; bilo je okrog poldne.#Db. okoli šeste ure. 10Postal je lačen in zaželel si je jesti. Pripravljali so mu jed, njega pa je obšlo zamaknjenje. 11Videl je odprto nebo, iz katerega se je spuščala posoda, podobna velikemu platnenemu prtu; s štirimi vogali se je spuščala na zemljo. 12V njej so bile vsakovrstne štirinožne živali in laznina zemlje in ptice neba. 13In do njega je prišel glas: »Vstani, Peter, zakolji in jej!« 14Peter je odgovoril: »Ne, Gospod! Še nikoli nisem jedel nič omadeževanega in nečistega.« 15Glas pa mu je drugič rekel: »Kar je Bog očistil, ne imenuj nečisto!« 16To se je ponovilo še tretjič in posoda se je v hipu dvignila v nebo.
17Peter je v sebi ugibal, kaj naj bi pomenila prikazen, ki jo je videl. In glej, možje, ki jih je bil poslal Kornelij, so poizvedovali, kje je Simonova hiša, in že so stali pri vratih. 18Zaklicali so in vprašali, ali se tu kot gost mudi Simon, ki se imenuje Peter. 19Peter je še vedno premišljal o prikazni, ko mu je Duh rekel: »Glej, trije#Različica dva; beseda manjka v nekaterih rkp. možje te iščejo. 20Vstani in stopi dol! Brez odlašanja odpotuj z njimi, kajti jaz sem jih poslal!« 21Peter je stopil k njim in rekel: »Glejte, jaz sem tisti, ki ga iščete! Kaj vas je pripeljalo sem?« 22Odgovorili so: »Stotnik Kornelij, pravičen in bogaboječ mož, za katerega pričuje vse judovsko ljudstvo, je dobil od svetega angela naročilo, naj te povabi na svoj dom in posluša tvoje besede.« 23Povabil jih je v hišo in pogostil.
Drugi dan je vstal in odpotoval z njimi; spremljalo ga je nekaj bratov iz Jope. 24Naslednjega dne je prispel v Cezarejo; tam ga je že čakal Kornelij, ki je povabil k sebi svoje sorodnike in bližnje prijatelje. 25Peter je hotel vstopiti, tedaj pa mu je Kornelij prišel naproti in padel pred njim na kolena. 26Peter mu je vêlel vstati z besedami: »Vstani! Tudi jaz sem samo človek.« 27Medtem ko se je z njim pogovarjal, je stopil v hišo; tam je našel zbranih veliko ljudi. 28Rekel jim je: »Dobro veste, da je zoper postavo, če se človek judovskega rodu druži ali shaja s človekom tujega rodu. Meni pa je Bog pokazal, da ne smem nobenega človeka imenovati omadeževanega ali nečistega. 29Zato sem brez ugovora prišel, ko ste me poklicali. Toda rad bi vas vprašal, zakaj ste poslali pome.« 30Kornelij mu je odgovoril: »Bilo je pred štirimi dnevi, prav ob istem času. Molil sem ob deveti uri v svoji hiši in glej, predme je stopil mož v belem oblačilu 31in mi rekel: ›Kornelij! Bog je uslišal tvojo molitev in se spomnil tvoje miloščine. 32Pošlji v Jopo in pokliči Simona, ki se imenuje Peter; kot gost se mudi pri strojarju Simonu, ki ima hišo ob morju.‹ 33Takoj sem poslal pote. Lepo si storil, da si prišel. In tako smo zdaj vsi zbrani vpričo Boga, da slišimo vse, kar ti je naročil Gospod.«
Petrov govor v Kornelijevi hiši
34Tedaj je Peter spregovoril: »Zdaj v resnici razumem, da Bog ne gleda na osebo, 35temveč mu je v vsakem narodu všeč tisti, ki se ga boji in pravično ravna. 36Izraelovim sinovom je poslal besedo in jim sporočil evangelij miru po Jezusu Kristusu, ki je Gospod vsega. 37Veste, kaj se je dogajalo po vsej Judeji, začenši v Galileji, po krstu, ki ga je oznanjal Janez: 38Veste o Jezusu iz Nazareta, ki ga je Bog mazilil s Svetim Duhom in z močjo; hodil je iz kraja v kraj ter delal dobra dela in ozdravljal vse, ki so bili pod hudičevo oblastjo, zakaj Bog je bil z njim. 39Mi smo priče vsemu, kar je storil v judovski deželi in v Jeruzalemu. Razpeli so ga na križ in usmrtili. 40Bog pa ga je obudil tretji dan in mu dal, da se je očitno prikazoval, 41ne vsemu ljudstvu, temveč pričam, ki jih je Bog vnaprej izbral, nam, ki smo z njim jedli in pili, potem ko je vstal od mrtvih. 42Nam je tudi naročil, naj oznanjamo ljudstvu in pričamo, da je on tisti, ki ga je Bog določil za sodnika živih in mrtvih. 43O njem pričujejo vsi preroki: Vsakomur, ki veruje vanj, so v njegovem imenu odpuščeni grehi.«
Pogani prejmejo Svetega Duha
44Ko je Peter še govoril te besede, je prišel Sveti Duh nad vse, ki so poslušali besedo. 45Verniki iz obreze, ki so prišli s Petrom, so se čudili, kako da se dar Svetega Duha razliva tudi na pogane; 46slišali so jih namreč, kako govorijo z darom jezikov in poveličujejo Boga. Tedaj je Peter spregovoril: 47»Ti ljudje so prejeli Svetega Duha tako kakor mi. Ali more kdo braniti, da ne bi bili tudi krščeni z vodo?« 48In naročil je, naj jih krstijo v imenu Jezusa Kristusa. Nato so ga prosili, naj ostane še nekaj dni med njimi.
Currently Selected:
:
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!