2 Samuel 18
18
Absalomov konec
1David je pregledal ljudstvo, ki je bilo pri njem, in mu je postavil poveljnike čez tisoč in poveljnike čez sto. 2Potem je David odposlal ljudstvo, in sicer tretjino pod Joábovim poveljstvom, tretjino pod poveljstvom Cerújinega sina Abišája, Joábovega brata, in tretjino pod poveljstvom Gitéjca Itája. Kralj je rekel ljudstvu: »Tudi jaz grem seveda z vami.« 3Ljudstvo pa je reklo: »Ne hodi! Kajti če zbežimo, jim ne bo mar za nas. Tudi če jih polovica od nas pade, jim ne bo mar za nas. Toda ti veljaš za deset tisoč nas.#Tako nekateri rkp., gr., Simah, lat.; MT Kajti zdaj jih je deset tisoč kakor nas. Zato je zdaj bolje, da si nam v pomoč iz mesta.« 4Kralj jim je rekel: »Storil bom, kar je dobro v vaših očeh.« Nato se je kralj ustopil k vratom in vse ljudstvo je šlo ven po sto in po tisoč. 5Kralj je zapovedal Joábu, Abišáju in Itáju: »Milo mi ravnajte z mladeničem Absalomom!« Vse ljudstvo je slišalo, kako je kralj zapovedal vsem poveljnikom glede Absaloma.
6Tako je ljudstvo odšlo na polje Izraelu nasproti in začel se je boj v Efrájimskem gozdu. 7Davidovi služabniki so tam porazili izraelsko ljudstvo. Veliko jih je bilo tisti dan tam poraženih, dvajset tisoč. 8Boj se je razširil po površju vse dežele in gozd je požrl tisti dan več ljudi, kakor jih je tisti dan požrl meč.
9Absalom pa je po naključju zadel na Davidove služabnike. Absalom je jezdil na mezgu, mezeg pa je prišel pod gosto vejevje velikega hrasta. In obtičal je z glavo na hrastu in obvisel med nebom in zemljo, medtem ko je mezeg, ki je bil pod njim, oddirjal naprej. 10Neki mož je to videl in sporočil Joábu: »Glej, videl sem, da Absalom visi na hrastu.« 11Joáb je rekel možu, ki mu je to sporočil: »Glej, videl si ga. Zakaj ga nisi tam pobil na tla? Dal bi ti za to deset srebrnikov in pas.« 12Mož pa je rekel Joábu: »In tudi če bi dobil na roke tisoč srebrnikov, ne bi iztegnil svoje roke proti kraljevemu sinu, kajti nam na ušesa je kralj zapovedal tebi, Abišáju in Itáju: ›Pazite mi na mladeniča Absaloma!‹ 13Če bi ga zavratno umoril,#Tako konzonantno besedilo; MT Če bi ravnal lažnivo proti svoji duši. bi vsa stvar kralju ne ostala prikrita, ti pa bi se umaknil.« 14Joáb je rekel: »Ne bom se tako mudil s teboj.« In vzel je v pest tri sulice in jih zasadil Absalomu v srce, ko je še živ visel na hrastu. 15Deset mladeničev, ki so Joábu nosili orožje, je obkrožilo Absaloma in pobili so ga ter ga usmrtili. 16Joáb je zatrobil na rog in ljudje so se vrnili in nehali zasledovati Izraelce, kajti Joáb je ljudi zaustavil. 17Potem so vzeli Absaloma, ga vrgli v gozdu v veliko jamo ter naložili nanj silno velik kup kamenja. Ves Izrael pa se je razbežal, vsak v svoj šotor.
18Ko je Absalom še živel, si je postavil spominski steber, ki je v Kraljevi dolini. Rekel je namreč: »Nimam sina, ki bi moje ime ohranil v spominu.« Zato je poimenoval spominski steber po sebi. Še danes se imenuje Absalomova roka.
Davidu sporočijo Absalomovo smrt
19Cadókov sin Ahimáac je rekel: »Naj stečem in naznanim kralju, da mu je Gospod izkazal pravico proti njegovim sovražnikom.« 20Joáb pa mu je rekel: »Danes ne boš glasnik dobre novice. Kakšen drug dan jo boš naznanil, danes pa je ne boš naznanil, ker je kraljev sin mrtev.« 21In Joáb je rekel Etiopcu:#Ali Nubijcu; db. Kušíjcu; podobno v v. 21–23.31.32. »Pojdi in povej kralju, kaj si videl.« Etiopec se je poklonil Joábu in stekel. 22Cadókov sin Ahimáac pa je spet rekel Joábu: »Naj pride kar koli! Daj, da tudi jaz stečem za Etiopcem.« Joáb je rekel: »Čemu bi tekel, moj sin, ko nimaš dobre novice, da bi dobil nagrado?« 23»Naj pride kar koli! Stekel bom.« Rekel mu je: »Pa steci!« Ahimáac je stekel po poti po planjavi in prehitel Etiopca.
24David je sedel med dvojnimi vrati. Čuvaj je stopil na streho nad vrati ob zidu. Ko je povzdignil oči, glej, je videl, da teče nekdo sam. 25Čuvaj je zaklical in to sporočil kralju. Kralj je rekel: »Če je sam, je dobra novica v njegovih ustih.« Ko je prihajal vedno bliže, 26je čuvaj zagledal, da teče še drug mož. Čuvaj je zaklical vratarju: »Glej, še drug mož teče sam.« Kralj je rekel: »Tudi ta prinaša dobro novico.« 27Čuvaj je rekel: »Vidim, da prvi teče, kakor teče Cadókov sin Ahimáac.« Kralj je rekel: »To je dober mož. Z dobro novico prihaja.«
28Ahimáac je zaklical kralju: »Vse je dobro.« In poklonil se je pred kraljem z obrazom do zemlje in rekel: »Hvaljen bodi Gospod, tvoj Bog, ki ti je izročil ljudi, ki so vzdignili roko proti mojemu gospodu kralju.« 29Kralj je rekel: »Ali je dobro mladeniču Absalomu?« Ahimáac je rekel: »Videl sem veliko vrvenje, ko je Joáb odposlal kraljevega služabnika, tvojega hlapca, pa ne vem, kaj je bilo.« 30Kralj je rekel: »Stopi stran in počakaj tam!« Stopil je stran in obstal.
31In glej, prišel je Etiopec in rekel: »Naj moj gospod kralj sliši dobro novico, kajti Gospod ti je danes izkazal pravico proti vsem, ki so se vzdignili proti tebi.« 32Kralj je rekel Etiopcu: »Ali je dobro mladeniču Absalomu?« Etiopec je rekel: »Kakor temu mladeniču, tako naj se zgodi sovražnikom mojega gospoda kralja, ki so se zlobno vzdignili proti tebi.«
Currently Selected:
2 Samuel 18: SSP
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
2 Samuel 18
18
Absalomov konec
1David je pregledal ljudstvo, ki je bilo pri njem, in mu je postavil poveljnike čez tisoč in poveljnike čez sto. 2Potem je David odposlal ljudstvo, in sicer tretjino pod Joábovim poveljstvom, tretjino pod poveljstvom Cerújinega sina Abišája, Joábovega brata, in tretjino pod poveljstvom Gitéjca Itája. Kralj je rekel ljudstvu: »Tudi jaz grem seveda z vami.« 3Ljudstvo pa je reklo: »Ne hodi! Kajti če zbežimo, jim ne bo mar za nas. Tudi če jih polovica od nas pade, jim ne bo mar za nas. Toda ti veljaš za deset tisoč nas.#Tako nekateri rkp., gr., Simah, lat.; MT Kajti zdaj jih je deset tisoč kakor nas. Zato je zdaj bolje, da si nam v pomoč iz mesta.« 4Kralj jim je rekel: »Storil bom, kar je dobro v vaših očeh.« Nato se je kralj ustopil k vratom in vse ljudstvo je šlo ven po sto in po tisoč. 5Kralj je zapovedal Joábu, Abišáju in Itáju: »Milo mi ravnajte z mladeničem Absalomom!« Vse ljudstvo je slišalo, kako je kralj zapovedal vsem poveljnikom glede Absaloma.
6Tako je ljudstvo odšlo na polje Izraelu nasproti in začel se je boj v Efrájimskem gozdu. 7Davidovi služabniki so tam porazili izraelsko ljudstvo. Veliko jih je bilo tisti dan tam poraženih, dvajset tisoč. 8Boj se je razširil po površju vse dežele in gozd je požrl tisti dan več ljudi, kakor jih je tisti dan požrl meč.
9Absalom pa je po naključju zadel na Davidove služabnike. Absalom je jezdil na mezgu, mezeg pa je prišel pod gosto vejevje velikega hrasta. In obtičal je z glavo na hrastu in obvisel med nebom in zemljo, medtem ko je mezeg, ki je bil pod njim, oddirjal naprej. 10Neki mož je to videl in sporočil Joábu: »Glej, videl sem, da Absalom visi na hrastu.« 11Joáb je rekel možu, ki mu je to sporočil: »Glej, videl si ga. Zakaj ga nisi tam pobil na tla? Dal bi ti za to deset srebrnikov in pas.« 12Mož pa je rekel Joábu: »In tudi če bi dobil na roke tisoč srebrnikov, ne bi iztegnil svoje roke proti kraljevemu sinu, kajti nam na ušesa je kralj zapovedal tebi, Abišáju in Itáju: ›Pazite mi na mladeniča Absaloma!‹ 13Če bi ga zavratno umoril,#Tako konzonantno besedilo; MT Če bi ravnal lažnivo proti svoji duši. bi vsa stvar kralju ne ostala prikrita, ti pa bi se umaknil.« 14Joáb je rekel: »Ne bom se tako mudil s teboj.« In vzel je v pest tri sulice in jih zasadil Absalomu v srce, ko je še živ visel na hrastu. 15Deset mladeničev, ki so Joábu nosili orožje, je obkrožilo Absaloma in pobili so ga ter ga usmrtili. 16Joáb je zatrobil na rog in ljudje so se vrnili in nehali zasledovati Izraelce, kajti Joáb je ljudi zaustavil. 17Potem so vzeli Absaloma, ga vrgli v gozdu v veliko jamo ter naložili nanj silno velik kup kamenja. Ves Izrael pa se je razbežal, vsak v svoj šotor.
18Ko je Absalom še živel, si je postavil spominski steber, ki je v Kraljevi dolini. Rekel je namreč: »Nimam sina, ki bi moje ime ohranil v spominu.« Zato je poimenoval spominski steber po sebi. Še danes se imenuje Absalomova roka.
Davidu sporočijo Absalomovo smrt
19Cadókov sin Ahimáac je rekel: »Naj stečem in naznanim kralju, da mu je Gospod izkazal pravico proti njegovim sovražnikom.« 20Joáb pa mu je rekel: »Danes ne boš glasnik dobre novice. Kakšen drug dan jo boš naznanil, danes pa je ne boš naznanil, ker je kraljev sin mrtev.« 21In Joáb je rekel Etiopcu:#Ali Nubijcu; db. Kušíjcu; podobno v v. 21–23.31.32. »Pojdi in povej kralju, kaj si videl.« Etiopec se je poklonil Joábu in stekel. 22Cadókov sin Ahimáac pa je spet rekel Joábu: »Naj pride kar koli! Daj, da tudi jaz stečem za Etiopcem.« Joáb je rekel: »Čemu bi tekel, moj sin, ko nimaš dobre novice, da bi dobil nagrado?« 23»Naj pride kar koli! Stekel bom.« Rekel mu je: »Pa steci!« Ahimáac je stekel po poti po planjavi in prehitel Etiopca.
24David je sedel med dvojnimi vrati. Čuvaj je stopil na streho nad vrati ob zidu. Ko je povzdignil oči, glej, je videl, da teče nekdo sam. 25Čuvaj je zaklical in to sporočil kralju. Kralj je rekel: »Če je sam, je dobra novica v njegovih ustih.« Ko je prihajal vedno bliže, 26je čuvaj zagledal, da teče še drug mož. Čuvaj je zaklical vratarju: »Glej, še drug mož teče sam.« Kralj je rekel: »Tudi ta prinaša dobro novico.« 27Čuvaj je rekel: »Vidim, da prvi teče, kakor teče Cadókov sin Ahimáac.« Kralj je rekel: »To je dober mož. Z dobro novico prihaja.«
28Ahimáac je zaklical kralju: »Vse je dobro.« In poklonil se je pred kraljem z obrazom do zemlje in rekel: »Hvaljen bodi Gospod, tvoj Bog, ki ti je izročil ljudi, ki so vzdignili roko proti mojemu gospodu kralju.« 29Kralj je rekel: »Ali je dobro mladeniču Absalomu?« Ahimáac je rekel: »Videl sem veliko vrvenje, ko je Joáb odposlal kraljevega služabnika, tvojega hlapca, pa ne vem, kaj je bilo.« 30Kralj je rekel: »Stopi stran in počakaj tam!« Stopil je stran in obstal.
31In glej, prišel je Etiopec in rekel: »Naj moj gospod kralj sliši dobro novico, kajti Gospod ti je danes izkazal pravico proti vsem, ki so se vzdignili proti tebi.« 32Kralj je rekel Etiopcu: »Ali je dobro mladeniču Absalomu?« Etiopec je rekel: »Kakor temu mladeniču, tako naj se zgodi sovražnikom mojega gospoda kralja, ki so se zlobno vzdignili proti tebi.«
Currently Selected:
:
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!