2 Makabejci 11
11
Juda premaga Lizija
(1 Mkb 4,26–35)
1Lizija, ki je bil kraljev varuh in sorodnik ter je stal na čelu državnih poslov, je bil zelo zagrenjen ob tem, kar se je zgodilo. 2In tako je v najkrajšem času zbral okrog osemdeset tisoč pešcev in vso konjenico ter šel nad Jude. Nameraval je poseliti mesto z Grki, 3obdavčiti tempelj prav tako kakor druga poganska svetišča in vsako leto dajati naprodaj velikoduhovniško službo. 4Pri tem ni nič upošteval Božje mogočnosti, marveč se je bahavo zanašal na desettisoče pešcev, na tisoče konjenikov in na osemdeset slonov. 5Ko je prišel v Judejo, se je približal utrjeni postojanki Bet Cur, oddaljeni približno pet stadijev od Jeruzalema, in udaril nanjo.
6Makabejčevi ljudje so izvedeli, da oblega trdnjave. Z vsem ljudstvom so tedaj med tožbami in solzami prosili Gospoda, naj pošlje dobrega angela, da bi rešil Izrael. 7Sam Makabejec pa je prvi segel po orožju in spodbudil še druge, naj skupaj z njim tvegajo vse ter priskočijo svojim bratom na pomoč. V skupnem navdušenju so odrinili. 8Bili so še blizu Jeruzalema, ko se jim je na čelu prikazal jezdec v belem oblačilu in vihtel zlato orožje. 9Tedaj so vsi skupaj izkazali slavo usmiljenemu Bogu in začutili v sebi veliko moč. Bili so pripravljeni naskočiti z orožjem ne samo ljudi, ampak tudi najbolj divje zveri in železno obzidje. 10Postavili so se v vrste za boj in korakali naprej v spremstvu zaveznika iz nebes, kajti Gospod se jih je usmilil. 11Kakor levi so se pognali nad sovražnike in potolkli enajst tisoč pešcev in tisoč šeststo konjenikov, vse druge pa pognali v beg. 12Ti so se sicer v veliki večini rešili, vendar ranjeni in goli.#Ali razoroženi. Tudi sam Lizija se je rešil s sramotnim begom.
Lizija spravi Jude z Antíohom
(1 Mkb 6,55–63)
13Ker pa ni bil neumen, se je zamislil nad porazom, ki ga je pretrpel, in sprevidel, da so Hebrejci nepremagljivi, saj imajo za sobojevnika mogočnega Boga. 14In tako je poslal odposlanstvo s predlogom, naj sklenejo mir, in sicer ob vsestransko pravičnih pogojih. Obenem je obljubil, da bo vsekakor skušal#Gr. nejasno. prepričati kralja, naj postane njihov prijatelj. 15Makabejec je v skrbi za skupno korist privolil v to, kar je predlagal Lizija. In vse, kar je Makabejec v pismu sporočil Liziju v zvezi z Judi, je kralj sprejel.
16Pismo, ki ga je Lizija napisal Judom, se je glasilo takole:
»Lizija vsem Judom: pozdrav. 17Vaša odposlanca Janez in Absalom sta izročila priloženo listino in prosila za odločitev v zvezi z njeno vsebino. 18Kralja sem obvestil o vsem, kar mu je bilo treba predložiti. Privolil je v vse, kar je bilo mogoče sprejeti. 19Če boste torej ohranili naklonjenost do države, bom skušal tudi v prihodnje delati v vašo korist. 20Kar zadeva to in podrobnosti, sem tako vašima odposlancema kakor svojim ljudem naročil, naj se dogovorijo z vami. 21Pozdravljeni! Leta 148,#Tj. 164 pr. Kr. štiriindvajsetega dne meseca korintskega Zeusa.«#Lat. meseca dioskorida.
22Kraljevo pismo pa je imelo tole vsebino:
»Kralj Antíoh bratu Liziju: pozdrav. 23Zdaj, ko se je naš oče odselil k bogovom, hočemo, da bi se podložniki našega kraljestva brez vznemirjenosti posvečali svojim opravilom. 24Slišali pa smo, da se Judje ne strinjajo s tem, da bi sprejeli grške običaje, kakor je hotel moj oče, marveč da rajši živijo po svoje in da prosijo za dovoljenje, da bi se smeli držati svojih postav. 25Hočemo torej, da tudi ta narod živi brez vznemirjenosti, in odrejamo, da se jim vrne tempelj in da smejo kot državljani živeti po običajih svojih očetov. 26Potemtakem boš storil prav, če boš poslal k njim odposlance in jim ponudil prijateljsko desnico, tako da bodo spoznali našo odločitev, se osrčili in se veselo posvečali svojim dejavnostim.«
27Pismo judovskemu ljudstvu pa je bilo takšnole:
»Kralj Antíoh judovski skupščini in drugim Judom: pozdrav. 28Če je z vami dobro, je to po naših željah. Tudi mi smo pri dobrem zdravju. 29Menelaj nam je sporočil vašo željo, da bi se vrnili domov in se posvetili svojim opravkom. 30Zato si bodo vsi tisti, ki se bodo do tridesetega dne meseca ksántika vrnili domov, zagotovili varnost. 31Obenem bodo imeli moje jamstvo, da se bodo Judje smeli držati svojih prehrambenih predpisov in svojih postav kakor v preteklosti in da ne bo nobeden izmed njih kakor koli kaznovan, če bo#Ali če je. naredil kakšen prekršek nevede. 32Poslal sem tudi Menelaja, da bi vas pomiril. 33Pozdravljeni! Leta 148,#Tj. 164 pr. Kr. petnajstega dne meseca ksántika.«
34Tudi Rimljani so jim poslali pismo s to vsebino:
»Rimska odposlanca Kvint Memij in Tit Manij judovskemu ljudstvu: pozdrav. 35To, kar vam je priznal kraljev sorodnik Lizija, dovoljujemo tudi mi. 36Tiste točke pa, ki jih je sklenil predložiti kralju, nama nemudoma pošljite po kom, brž ko jih boste preučili, da jih bova lahko v vašo korist pojasnila kralju. Sva namreč na poti v Antiohijo. 37Zato pohitite in pošljite nekaj ljudi, da tudi midva izveva, kakšne so vaše namere. 38Pozdravljeni! Leta 148,#Tj. 164 pr. Kr. petnajstega dne meseca ksántika.«
Currently Selected:
2 Makabejci 11: SSP
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
2 Makabejci 11
11
Juda premaga Lizija
(1 Mkb 4,26–35)
1Lizija, ki je bil kraljev varuh in sorodnik ter je stal na čelu državnih poslov, je bil zelo zagrenjen ob tem, kar se je zgodilo. 2In tako je v najkrajšem času zbral okrog osemdeset tisoč pešcev in vso konjenico ter šel nad Jude. Nameraval je poseliti mesto z Grki, 3obdavčiti tempelj prav tako kakor druga poganska svetišča in vsako leto dajati naprodaj velikoduhovniško službo. 4Pri tem ni nič upošteval Božje mogočnosti, marveč se je bahavo zanašal na desettisoče pešcev, na tisoče konjenikov in na osemdeset slonov. 5Ko je prišel v Judejo, se je približal utrjeni postojanki Bet Cur, oddaljeni približno pet stadijev od Jeruzalema, in udaril nanjo.
6Makabejčevi ljudje so izvedeli, da oblega trdnjave. Z vsem ljudstvom so tedaj med tožbami in solzami prosili Gospoda, naj pošlje dobrega angela, da bi rešil Izrael. 7Sam Makabejec pa je prvi segel po orožju in spodbudil še druge, naj skupaj z njim tvegajo vse ter priskočijo svojim bratom na pomoč. V skupnem navdušenju so odrinili. 8Bili so še blizu Jeruzalema, ko se jim je na čelu prikazal jezdec v belem oblačilu in vihtel zlato orožje. 9Tedaj so vsi skupaj izkazali slavo usmiljenemu Bogu in začutili v sebi veliko moč. Bili so pripravljeni naskočiti z orožjem ne samo ljudi, ampak tudi najbolj divje zveri in železno obzidje. 10Postavili so se v vrste za boj in korakali naprej v spremstvu zaveznika iz nebes, kajti Gospod se jih je usmilil. 11Kakor levi so se pognali nad sovražnike in potolkli enajst tisoč pešcev in tisoč šeststo konjenikov, vse druge pa pognali v beg. 12Ti so se sicer v veliki večini rešili, vendar ranjeni in goli.#Ali razoroženi. Tudi sam Lizija se je rešil s sramotnim begom.
Lizija spravi Jude z Antíohom
(1 Mkb 6,55–63)
13Ker pa ni bil neumen, se je zamislil nad porazom, ki ga je pretrpel, in sprevidel, da so Hebrejci nepremagljivi, saj imajo za sobojevnika mogočnega Boga. 14In tako je poslal odposlanstvo s predlogom, naj sklenejo mir, in sicer ob vsestransko pravičnih pogojih. Obenem je obljubil, da bo vsekakor skušal#Gr. nejasno. prepričati kralja, naj postane njihov prijatelj. 15Makabejec je v skrbi za skupno korist privolil v to, kar je predlagal Lizija. In vse, kar je Makabejec v pismu sporočil Liziju v zvezi z Judi, je kralj sprejel.
16Pismo, ki ga je Lizija napisal Judom, se je glasilo takole:
»Lizija vsem Judom: pozdrav. 17Vaša odposlanca Janez in Absalom sta izročila priloženo listino in prosila za odločitev v zvezi z njeno vsebino. 18Kralja sem obvestil o vsem, kar mu je bilo treba predložiti. Privolil je v vse, kar je bilo mogoče sprejeti. 19Če boste torej ohranili naklonjenost do države, bom skušal tudi v prihodnje delati v vašo korist. 20Kar zadeva to in podrobnosti, sem tako vašima odposlancema kakor svojim ljudem naročil, naj se dogovorijo z vami. 21Pozdravljeni! Leta 148,#Tj. 164 pr. Kr. štiriindvajsetega dne meseca korintskega Zeusa.«#Lat. meseca dioskorida.
22Kraljevo pismo pa je imelo tole vsebino:
»Kralj Antíoh bratu Liziju: pozdrav. 23Zdaj, ko se je naš oče odselil k bogovom, hočemo, da bi se podložniki našega kraljestva brez vznemirjenosti posvečali svojim opravilom. 24Slišali pa smo, da se Judje ne strinjajo s tem, da bi sprejeli grške običaje, kakor je hotel moj oče, marveč da rajši živijo po svoje in da prosijo za dovoljenje, da bi se smeli držati svojih postav. 25Hočemo torej, da tudi ta narod živi brez vznemirjenosti, in odrejamo, da se jim vrne tempelj in da smejo kot državljani živeti po običajih svojih očetov. 26Potemtakem boš storil prav, če boš poslal k njim odposlance in jim ponudil prijateljsko desnico, tako da bodo spoznali našo odločitev, se osrčili in se veselo posvečali svojim dejavnostim.«
27Pismo judovskemu ljudstvu pa je bilo takšnole:
»Kralj Antíoh judovski skupščini in drugim Judom: pozdrav. 28Če je z vami dobro, je to po naših željah. Tudi mi smo pri dobrem zdravju. 29Menelaj nam je sporočil vašo željo, da bi se vrnili domov in se posvetili svojim opravkom. 30Zato si bodo vsi tisti, ki se bodo do tridesetega dne meseca ksántika vrnili domov, zagotovili varnost. 31Obenem bodo imeli moje jamstvo, da se bodo Judje smeli držati svojih prehrambenih predpisov in svojih postav kakor v preteklosti in da ne bo nobeden izmed njih kakor koli kaznovan, če bo#Ali če je. naredil kakšen prekršek nevede. 32Poslal sem tudi Menelaja, da bi vas pomiril. 33Pozdravljeni! Leta 148,#Tj. 164 pr. Kr. petnajstega dne meseca ksántika.«
34Tudi Rimljani so jim poslali pismo s to vsebino:
»Rimska odposlanca Kvint Memij in Tit Manij judovskemu ljudstvu: pozdrav. 35To, kar vam je priznal kraljev sorodnik Lizija, dovoljujemo tudi mi. 36Tiste točke pa, ki jih je sklenil predložiti kralju, nama nemudoma pošljite po kom, brž ko jih boste preučili, da jih bova lahko v vašo korist pojasnila kralju. Sva namreč na poti v Antiohijo. 37Zato pohitite in pošljite nekaj ljudi, da tudi midva izveva, kakšne so vaše namere. 38Pozdravljeni! Leta 148,#Tj. 164 pr. Kr. petnajstega dne meseca ksántika.«
Currently Selected:
:
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!