2 Kroniška 25
25
Amacjá
(2 Kr 14,1–6)
1Amacjá je imel petindvajset let, ko je postal kralj, in devetindvajset let je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Joadána; bila je iz Jeruzalema. 2Delal je, kar je prav v Gospodovih očeh, vendar ne z vsem srcem. 3Brž ko si je utrdil kraljevo oblast, je ubil služabnika, ki sta umorila kralja, njegovega očeta. 4Njunih sinov pa ni usmrtil – kakor je zapisano v postavi, v Mojzesovi knjigi, kjer je Gospod zapovedal in rekel: »Očetje naj ne umrejo zaradi otrok in otroci naj ne umrejo zaradi očetov, ampak vsak naj umre za svoj greh!«
Pokol Edómcev
5Amacjá je sklical Judovce in jih po družinah, vse Judovce in Benjaminovce, dodelil poveljnikom tisočnij in stotnij. Preštel je dvajsetletnike in navzgor ter ugotovil, da je tristo tisoč nabornikov, ki so sposobni iti na vojsko in vihteti sulico in ščit. 6Vrh tega je za sto talentov srebra najel sto tisoč hrabrih vojakov iz Izraela. 7Toda k njemu je prišel Božji mož in rekel: »Kralj, nikar naj ne hodi s teboj Izraelova vojska, kajti Gospod ni z Izraelom, z nobenimi Efrájimci! 8Raje pojdi sam ter se pripravi in okrepi za bitko, sicer te Bog vrže na tla pred sovražnikom, kajti Bog ima moč, da ti pomaga ali pa te zavrže.« 9Amacjá je rekel Božjemu možu: »Kaj pa naj bo s sto talenti, ki sem jih dal izraelskim četam?« Božji mož je rekel: »Gospod ti more dati veliko več kakor to.« 10Amacjá je torej odslovil čete, ki so prišle iz Efrájima k njemu, in jih poslal domov. Zelo so se razjezili nad Judovci in se vrnili domov silno jezni.
11Amacjá pa je svoje ljudstvo pogumno vodil v boj, šel v Ge Melah in potolkel deset tisoč Seírcev. 12Deset tisoč pa so jih Judovci živih ujeli, jih pripeljali na vrh pečine in pahnili z vrha pečine, da so se vsi raztreščili. 13Čete pa, ki jih je Amacjá odpustil, da niso šle z njim v boj, so vdrle v Judova mesta od Samarije do Bet Horóna, pobile v njih tri tisoč ljudi ter naropale veliko plena.
14Ko se je Amacjá po bitki z Edómci vrnil in prinesel bogove Seírcev, si jih je postavil za bogove, molil pred njimi in jim zažigal kadilo. 15Zato se je vnela Gospodova jeza zoper Amacjája. Poslal je k njemu preroka, da mu je rekel: »Zakaj si se zatekel k bogovom ljudstva, ki svojega ljudstva niso mogli rešiti iz tvoje roke?« 16Ko je še govoril, mu je kralj#Db. on. rekel: »Smo te mar postavili za kraljevega svetovalca? Nehaj! Čemu naj te dam ubiti?« Prerok je nehal, vendar je rekel: »Vem, da te je Bog sklenil pokončati, ker si to storil in nisi poslušal mojega nasveta.«
Izrael porazi Juda
(2 Kr 14,8–14)
17Potem se je Judov kralj Amacjá posvetoval, poslal Izraelovemu kralju Joášu, Joaházovemu sinu in Jehújevemu vnuku, sporočilo in rekel: »Pridi, da se pomeriva!« 18Izraelov kralj Joáš pa je Judovemu kralju Amacjáju poslal sporočilo in rekel: »Libanonski osat je cedri libanonski sporočil: ›Daj svojo hčer mojemu sinu za ženo!‹ Pa je privihrala mimo libanonska divjad in pomendrala osat. – 19Rekel si si: ›Glej, potolkel si Edómce!‹ In tvoje srce se je prevzelo in zahlepelo po slavi. Ostani vendar doma! Zakaj siliš v nesrečo in hočeš pasti sam in Juda s teboj?«
20Amacjá pa ni poslušal – kajti Bog je sklenil, da jih da v sovražnikove#Dodano. roke, ker so se zatekli k edómskim bogovom. 21In prišel je Izraelov kralj Joáš in pomerila sta se, on in Judov kralj Amacjá, pri Bet Šemešu na Judovem. 22Juda je bil poražen pred Izraelom, zato so zbežali vsak v svoj šotor. 23Judovega kralja Amacjája, Joáševega sina in Joaházovega vnuka, pa je Izraelov kralj Joáš pri Bet Šemešu ujel in ga pripeljal v Jeruzalem. Podrl je štiristo komolcev jeruzalemskega obzidja, od Efrájimovih do Vogalnih vrat. 24Vzel je vse zlato in srebro in vse posode, ki so jih našli v Božji hiši, pri Obéd Edómu, in zaklade kraljeve hiše, pa še talce, in se vrnil v Samarijo.
Amacjájeva smrt
(2 Kr 14,17–20)
25Judov kralj Amacjá, Joášev sin, je živel po smrti Izraelovega kralja Joáša, Joaházovega sina, še petnajst let. 26Druga Amacjájeva dela, od prvih do zadnjih – glej, mar niso zapisana v Knjigi Judovih in Izraelovih kraljev? 27Od časa, ko se je Amacjá odvrnil od Gospoda, so v Jeruzalemu spletli zaroto proti njemu. Pobegnil je v Lahíš, vendar so poslali ljudi za njim v Lahíš in ga tam usmrtili. 28In pripeljali so ga nazaj na konjih in pokopali pri njegovih očetih v Judovem mestu.
Currently Selected:
2 Kroniška 25: SSP
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
2 Kroniška 25
25
Amacjá
(2 Kr 14,1–6)
1Amacjá je imel petindvajset let, ko je postal kralj, in devetindvajset let je kraljeval v Jeruzalemu. Njegovi materi je bilo ime Joadána; bila je iz Jeruzalema. 2Delal je, kar je prav v Gospodovih očeh, vendar ne z vsem srcem. 3Brž ko si je utrdil kraljevo oblast, je ubil služabnika, ki sta umorila kralja, njegovega očeta. 4Njunih sinov pa ni usmrtil – kakor je zapisano v postavi, v Mojzesovi knjigi, kjer je Gospod zapovedal in rekel: »Očetje naj ne umrejo zaradi otrok in otroci naj ne umrejo zaradi očetov, ampak vsak naj umre za svoj greh!«
Pokol Edómcev
5Amacjá je sklical Judovce in jih po družinah, vse Judovce in Benjaminovce, dodelil poveljnikom tisočnij in stotnij. Preštel je dvajsetletnike in navzgor ter ugotovil, da je tristo tisoč nabornikov, ki so sposobni iti na vojsko in vihteti sulico in ščit. 6Vrh tega je za sto talentov srebra najel sto tisoč hrabrih vojakov iz Izraela. 7Toda k njemu je prišel Božji mož in rekel: »Kralj, nikar naj ne hodi s teboj Izraelova vojska, kajti Gospod ni z Izraelom, z nobenimi Efrájimci! 8Raje pojdi sam ter se pripravi in okrepi za bitko, sicer te Bog vrže na tla pred sovražnikom, kajti Bog ima moč, da ti pomaga ali pa te zavrže.« 9Amacjá je rekel Božjemu možu: »Kaj pa naj bo s sto talenti, ki sem jih dal izraelskim četam?« Božji mož je rekel: »Gospod ti more dati veliko več kakor to.« 10Amacjá je torej odslovil čete, ki so prišle iz Efrájima k njemu, in jih poslal domov. Zelo so se razjezili nad Judovci in se vrnili domov silno jezni.
11Amacjá pa je svoje ljudstvo pogumno vodil v boj, šel v Ge Melah in potolkel deset tisoč Seírcev. 12Deset tisoč pa so jih Judovci živih ujeli, jih pripeljali na vrh pečine in pahnili z vrha pečine, da so se vsi raztreščili. 13Čete pa, ki jih je Amacjá odpustil, da niso šle z njim v boj, so vdrle v Judova mesta od Samarije do Bet Horóna, pobile v njih tri tisoč ljudi ter naropale veliko plena.
14Ko se je Amacjá po bitki z Edómci vrnil in prinesel bogove Seírcev, si jih je postavil za bogove, molil pred njimi in jim zažigal kadilo. 15Zato se je vnela Gospodova jeza zoper Amacjája. Poslal je k njemu preroka, da mu je rekel: »Zakaj si se zatekel k bogovom ljudstva, ki svojega ljudstva niso mogli rešiti iz tvoje roke?« 16Ko je še govoril, mu je kralj#Db. on. rekel: »Smo te mar postavili za kraljevega svetovalca? Nehaj! Čemu naj te dam ubiti?« Prerok je nehal, vendar je rekel: »Vem, da te je Bog sklenil pokončati, ker si to storil in nisi poslušal mojega nasveta.«
Izrael porazi Juda
(2 Kr 14,8–14)
17Potem se je Judov kralj Amacjá posvetoval, poslal Izraelovemu kralju Joášu, Joaházovemu sinu in Jehújevemu vnuku, sporočilo in rekel: »Pridi, da se pomeriva!« 18Izraelov kralj Joáš pa je Judovemu kralju Amacjáju poslal sporočilo in rekel: »Libanonski osat je cedri libanonski sporočil: ›Daj svojo hčer mojemu sinu za ženo!‹ Pa je privihrala mimo libanonska divjad in pomendrala osat. – 19Rekel si si: ›Glej, potolkel si Edómce!‹ In tvoje srce se je prevzelo in zahlepelo po slavi. Ostani vendar doma! Zakaj siliš v nesrečo in hočeš pasti sam in Juda s teboj?«
20Amacjá pa ni poslušal – kajti Bog je sklenil, da jih da v sovražnikove#Dodano. roke, ker so se zatekli k edómskim bogovom. 21In prišel je Izraelov kralj Joáš in pomerila sta se, on in Judov kralj Amacjá, pri Bet Šemešu na Judovem. 22Juda je bil poražen pred Izraelom, zato so zbežali vsak v svoj šotor. 23Judovega kralja Amacjája, Joáševega sina in Joaházovega vnuka, pa je Izraelov kralj Joáš pri Bet Šemešu ujel in ga pripeljal v Jeruzalem. Podrl je štiristo komolcev jeruzalemskega obzidja, od Efrájimovih do Vogalnih vrat. 24Vzel je vse zlato in srebro in vse posode, ki so jih našli v Božji hiši, pri Obéd Edómu, in zaklade kraljeve hiše, pa še talce, in se vrnil v Samarijo.
Amacjájeva smrt
(2 Kr 14,17–20)
25Judov kralj Amacjá, Joášev sin, je živel po smrti Izraelovega kralja Joáša, Joaházovega sina, še petnajst let. 26Druga Amacjájeva dela, od prvih do zadnjih – glej, mar niso zapisana v Knjigi Judovih in Izraelovih kraljev? 27Od časa, ko se je Amacjá odvrnil od Gospoda, so v Jeruzalemu spletli zaroto proti njemu. Pobegnil je v Lahíš, vendar so poslali ljudi za njim v Lahíš in ga tam usmrtili. 28In pripeljali so ga nazaj na konjih in pokopali pri njegovih očetih v Judovem mestu.
Currently Selected:
:
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!