1 Samuel 14
14
Jonatanovo junaštvo
1Nekega dne je Savlov sin Jonatan rekel svojemu oprodu: »Pojdi, greva čez k filistejski posadki, ki je tam čez!« Svojemu očetu pa tega ni povedal. 2Savel je sedèl na skrajnem robu Gíbee pod granatovcem, ki je pri Migrónu. Ljudstva, ki je bilo z njim, je bilo kakih šeststo mož. 3Ahíja, sin Ahitúba, Ikabódovega brata, sinú Pinhása, sinú Élija, Gospodovega duhovnika v Šilu, je nosil efód. Tudi ljudstvo ni vedelo, da je Jonatan odšel.
4Med soteskami, čez katere je Jonatan skušal priti do filistejske posadke, je bil skalni zob na eni in skalni zob na drugi strani. Eden se je imenoval Bocéc, drugi se je imenoval Sene. 5En zob se je vzdigoval na severni strani proti Mihmásu, drugi na južni strani proti Gebi. 6Jonatan je rekel svojemu oprodu: »Pojdi, greva tja čez k posadki teh neobrezancev! Morda bo Gospod delal za naju, kajti za Gospoda ni ovira, da bi pomagal z mnogo ali z malo.« 7Njegov oproda mu je rekel: »Stôri vse, k čemur se ti nagiba tvoje srce. Pojdi! Glej, jaz mislim enako kot ti.« 8Jonatan je rekel: »Glej, greva tja prek k onim možem in se jim pokaževa. 9Če nama takole rečejo: ›Stojta, dokler ne pridemo k vama,‹ obstaneva na svojem mestu in ne greva k njim. 10Če pa nama takole rečejo: ›Pridita k nam,‹ pojdeva, kajti Gospod nama jih je dal v roke. To nama bodi znamenje.«
11Tako sta se oba pokazala filistejski posadki. Filistejci so rekli: »Glejte, Hebrejci prihajajo iz lukenj, koder so se poskrili!« 12In možje iz posadke so ogovorili Jonatana in njegovega oproda ter rekli: »Pridita k nam, da vama nekaj naznanimo!« Jonatan je rekel svojemu oprodu: »Pojdi za mano, kajti Gospod jih je dal Izraelu v roko.« 13Jonatan se je vzpenjal po rokah in nogah, njegov oproda pa za njim. Padali so pred Jonatanom in njegov oproda jih je pobijal za njim. 14To je bil prvi poraz, v katerem sta Jonatan in njegov oproda pobila okoli dvajset mož na približno pol brazde na oralu njive. 15In zgrozili so se v taboru, na polju in med vsem ljudstvom; celó posadka in uničevalno krdelo sta bila zgrožena. Tudi zemlja je zadrhtela – to je bil strah Božji.
16Savlovi ogledniki so se razgledovali v Gibeát Benjaminu, in glej, množica je valovila in begala sem ter tja. 17Savel je rekel ljudstvu, ki je bilo pri njem: »Preglejte, da vidite, kdo je odšel od nas!« Pregledali so, in glej, Jonatana in njegovega oproda ni bilo. 18Tedaj je Savel rekel Ahíju: »Prinesi Božjo skrinjo!« Božja skrinja je bila namreč tiste dni pri Izraelovih sinovih.#Gr. »Prinesi efód!« Kajti on je tisti dan pred Izraelom nosil efód. 19Medtem ko je Savel govoril duhovniku, je hrup v filistejskem taboru bolj in bolj naraščal. Savel je rekel duhovniku: »Umakni svojo roko!« 20In zbrali so se Savel in vse ljudstvo, ki je bilo z njim, ter prišli na bojišče. In glej, meč enega je bil obrnjen proti drugemu; bila je zelo velika zmeda. 21Tudi Hebrejci, ki so bili prej s Filistejci in ki so šli z njimi v tabor, so se obrnili, da bi bili tudi oni z Izraelom, ki je bil s Savlom in Jonatanom. 22Ko pa so vsi Izraelovi možje, ki so se skrivali na Efrájimskem pogorju, slišali, da so Filistejci zbežali, so jim tudi oni sledili v boj. 23Tako je Gospod tisti dan rešil Izraela.
Ljudstvo reši Jonatana
Boj se je razširil čez Bet Aven. 24Ko so bili ta dan Izraelovi možje v stiski,#Gr. Savel je ta dan zagrešil veliko napako … je Savel zarotil ljudstvo, rekoč: »Preklet bodi mož, ki bi zaužil jed, dokler ne bo večer in se ne maščujem nad svojimi sovražniki!« Tako nobeden ni pokusil jedi. 25Vse ljudstvo je prišlo v gozd. Na površju zemlje pa je bil med. 26Ko je ljudstvo prišlo v gozd, glej, se je cedil med, toda nobeden ni primaknil svoje roke k ustom, kajti ljudstvo se je balo zakletve.
27Jonatan pa ni slišal, ko je njegov oče zarotil ljudstvo. Iztegnil je konec palice, ki jo je imel v roki, ga pomočil v curek medu in ponesel roko k svojim ustom – in oči so se mu zasvetile. 28Spregovoril pa je nekdo izmed ljudstva in rekel: »Tvoj oče je zaprisegel ljudstvo, rekoč: ›Preklet bodi mož, ki bi danes zaužil jed.‹ A ljudstvo je bilo izčrpano.« 29Jonatan je rekel: »Moj oče je pahnil deželo v nesrečo. Poglejte vendar, kako so se mi zasvetile oči, ker sem pokusil malo tega medu! 30Kako bi šele bilo, če bi se ljudje danes najedli od plena svojih sovražnikov, ki so ga našli! Mar ne bi bil zdaj udarec po Filistejcih še večji?«
31Tako so tisti dan udarjali po Filistejcih od Mihmása do Ajalóna. Ljudstvo pa je bilo zelo izčrpano, 32zato se je vrglo na plen. Vzeli so drobnice, goveda in telet, jih poklali na tleh in ljudstvo jih je jedlo nad krvjo.#Gr., lat. s krvjo. 33Povedali so Savlu: »Glej, ljudstvo greši proti Gospodu, ker jé nad krvjo.«#Gr., lat. s krvjo. Rekel je: »Izneverili ste se! Privalite zdaj k meni velik kamen!« 34Zatem je rekel: »Razkropite se med ljudi in jim recite: ›Vsakdo naj pripelje k meni svojega vola ali svojo ovco! Tukaj ju zakoljite in jejte in ne grešite proti Gospodu, s tem da bi jedli nad krvjo!‹«#Gr., lat. s krvjo. Tako so vsi ljudje še ponoči pripeljali vsak svojega vola s seboj in ga tam zaklali. 35In Savel je sezidal oltar Gospodu. To je bil prvi oltar, ki ga je sezidal Gospodu.
36Savel je rekel: »Pojdimo za Filistejci ponoči in jih oplenimo do jutranjega svita in ne pustimo nobenega od njih!« Rekli so: »Stori vse, kar je dobro v tvojih očeh!« Duhovnik pa je rekel: »Približajmo se tukaj Bogu!« 37In Savel je vprašal Boga: »Ali naj grem za Filistejci? Jih boš dal Izraelu v roko?« Pa mu tisti dan ni odgovoril. 38Tedaj je Savel rekel: »Vsi poglavarji ljudstva, pridite sem, poizvedite in poglejte, kakšen greh se je danes zgodil! 39Zares, kakor živi Gospod, Izraelov rešitelj, tudi če je na mojem sinu Jonatanu, zares, umreti mora!« A nihče izmed vsega ljudstva mu ni odgovoril. 40Rekel je vsemu Izraelu: »Vi bodite ena stran, jaz in moj sin Jonatan pa bova druga stran.« Ljudstvo je reklo Savlu: »Stori, kar je dobro v tvojih očeh!« 41In Savel je rekel Gospodu: »Bog Izraelov, pokaži resnico!« In zadeta sta bila Jonatan in Savel, ljudstvo pa je bilo prosto. 42Savel je rekel: »Žrebajte med menoj in mojim sinom Jonatanom!« In zadet je bil Jonatan.
43Savel je rekel Jonatanu: »Povej mi, kaj si storil!« Jonatan mu je povedal. Rekel je: »S koncem palice, ki sem jo imel v roki, sem pokusil malo medu. Tukaj sem: naj umrem!« 44Savel je odgovoril: »Tako naj mi stori Bog in tako doda; zares, Jonatan, umreti moraš!« 45Ljudstvo pa je reklo Savlu: »Jonatan naj umre, ki je izvršil to veliko rešitev v Izraelu? Bog ne daj! Kakor živi Gospod, če pade en sam las njegove glave na zemljo …! Kajti z Bogom je danes delal!« Tako je ljudstvo rešilo Jonatana, da ni umrl.
46Savel je odšel, ne da bi zasledoval Filistejce. Filistejci pa so šli v svoj kraj.
Pogled na Savlovo vladanje
47Tako je Savel prevzel kraljestvo nad Izraelom. Bojeval se je proti vsem svojim sovražnikom naokrog, proti Moábu, proti Amónovim sinovom, proti Edómu, proti kraljem v Cobi in proti Filistejcem. Proti katerim koli se je obrnil, jim je zadal poraz. 48Ravnal je hrabro in udaril Amáleka. Tako je rešil Izraela iz roke njegovih plenilcev.
49Savlovi sinovi so bili: Jonatan, Jišví in Malkišúa. Od njegovih dveh hčera je bilo prvorojeni ime Merába, mlajši pa je bilo ime Mihála. 50Savlovi ženi je bilo ime Ahinóam, Ahimáacova hči. Njegovemu vojskovodju je bilo ime Abnêr, sin Nera, Savlovega strica. 51Savlov oče Kiš in Abnêrjev oče Ner sta bila Abiélova sinova.
52Savel se je vse svoje dni silno bojeval proti Filistejcem. Brž ko je videl kakega močnega moža in kakega sposobnega mladeniča, ga je vzel k sebi.
Currently Selected:
1 Samuel 14: SSP
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
1 Samuel 14
14
Jonatanovo junaštvo
1Nekega dne je Savlov sin Jonatan rekel svojemu oprodu: »Pojdi, greva čez k filistejski posadki, ki je tam čez!« Svojemu očetu pa tega ni povedal. 2Savel je sedèl na skrajnem robu Gíbee pod granatovcem, ki je pri Migrónu. Ljudstva, ki je bilo z njim, je bilo kakih šeststo mož. 3Ahíja, sin Ahitúba, Ikabódovega brata, sinú Pinhása, sinú Élija, Gospodovega duhovnika v Šilu, je nosil efód. Tudi ljudstvo ni vedelo, da je Jonatan odšel.
4Med soteskami, čez katere je Jonatan skušal priti do filistejske posadke, je bil skalni zob na eni in skalni zob na drugi strani. Eden se je imenoval Bocéc, drugi se je imenoval Sene. 5En zob se je vzdigoval na severni strani proti Mihmásu, drugi na južni strani proti Gebi. 6Jonatan je rekel svojemu oprodu: »Pojdi, greva tja čez k posadki teh neobrezancev! Morda bo Gospod delal za naju, kajti za Gospoda ni ovira, da bi pomagal z mnogo ali z malo.« 7Njegov oproda mu je rekel: »Stôri vse, k čemur se ti nagiba tvoje srce. Pojdi! Glej, jaz mislim enako kot ti.« 8Jonatan je rekel: »Glej, greva tja prek k onim možem in se jim pokaževa. 9Če nama takole rečejo: ›Stojta, dokler ne pridemo k vama,‹ obstaneva na svojem mestu in ne greva k njim. 10Če pa nama takole rečejo: ›Pridita k nam,‹ pojdeva, kajti Gospod nama jih je dal v roke. To nama bodi znamenje.«
11Tako sta se oba pokazala filistejski posadki. Filistejci so rekli: »Glejte, Hebrejci prihajajo iz lukenj, koder so se poskrili!« 12In možje iz posadke so ogovorili Jonatana in njegovega oproda ter rekli: »Pridita k nam, da vama nekaj naznanimo!« Jonatan je rekel svojemu oprodu: »Pojdi za mano, kajti Gospod jih je dal Izraelu v roko.« 13Jonatan se je vzpenjal po rokah in nogah, njegov oproda pa za njim. Padali so pred Jonatanom in njegov oproda jih je pobijal za njim. 14To je bil prvi poraz, v katerem sta Jonatan in njegov oproda pobila okoli dvajset mož na približno pol brazde na oralu njive. 15In zgrozili so se v taboru, na polju in med vsem ljudstvom; celó posadka in uničevalno krdelo sta bila zgrožena. Tudi zemlja je zadrhtela – to je bil strah Božji.
16Savlovi ogledniki so se razgledovali v Gibeát Benjaminu, in glej, množica je valovila in begala sem ter tja. 17Savel je rekel ljudstvu, ki je bilo pri njem: »Preglejte, da vidite, kdo je odšel od nas!« Pregledali so, in glej, Jonatana in njegovega oproda ni bilo. 18Tedaj je Savel rekel Ahíju: »Prinesi Božjo skrinjo!« Božja skrinja je bila namreč tiste dni pri Izraelovih sinovih.#Gr. »Prinesi efód!« Kajti on je tisti dan pred Izraelom nosil efód. 19Medtem ko je Savel govoril duhovniku, je hrup v filistejskem taboru bolj in bolj naraščal. Savel je rekel duhovniku: »Umakni svojo roko!« 20In zbrali so se Savel in vse ljudstvo, ki je bilo z njim, ter prišli na bojišče. In glej, meč enega je bil obrnjen proti drugemu; bila je zelo velika zmeda. 21Tudi Hebrejci, ki so bili prej s Filistejci in ki so šli z njimi v tabor, so se obrnili, da bi bili tudi oni z Izraelom, ki je bil s Savlom in Jonatanom. 22Ko pa so vsi Izraelovi možje, ki so se skrivali na Efrájimskem pogorju, slišali, da so Filistejci zbežali, so jim tudi oni sledili v boj. 23Tako je Gospod tisti dan rešil Izraela.
Ljudstvo reši Jonatana
Boj se je razširil čez Bet Aven. 24Ko so bili ta dan Izraelovi možje v stiski,#Gr. Savel je ta dan zagrešil veliko napako … je Savel zarotil ljudstvo, rekoč: »Preklet bodi mož, ki bi zaužil jed, dokler ne bo večer in se ne maščujem nad svojimi sovražniki!« Tako nobeden ni pokusil jedi. 25Vse ljudstvo je prišlo v gozd. Na površju zemlje pa je bil med. 26Ko je ljudstvo prišlo v gozd, glej, se je cedil med, toda nobeden ni primaknil svoje roke k ustom, kajti ljudstvo se je balo zakletve.
27Jonatan pa ni slišal, ko je njegov oče zarotil ljudstvo. Iztegnil je konec palice, ki jo je imel v roki, ga pomočil v curek medu in ponesel roko k svojim ustom – in oči so se mu zasvetile. 28Spregovoril pa je nekdo izmed ljudstva in rekel: »Tvoj oče je zaprisegel ljudstvo, rekoč: ›Preklet bodi mož, ki bi danes zaužil jed.‹ A ljudstvo je bilo izčrpano.« 29Jonatan je rekel: »Moj oče je pahnil deželo v nesrečo. Poglejte vendar, kako so se mi zasvetile oči, ker sem pokusil malo tega medu! 30Kako bi šele bilo, če bi se ljudje danes najedli od plena svojih sovražnikov, ki so ga našli! Mar ne bi bil zdaj udarec po Filistejcih še večji?«
31Tako so tisti dan udarjali po Filistejcih od Mihmása do Ajalóna. Ljudstvo pa je bilo zelo izčrpano, 32zato se je vrglo na plen. Vzeli so drobnice, goveda in telet, jih poklali na tleh in ljudstvo jih je jedlo nad krvjo.#Gr., lat. s krvjo. 33Povedali so Savlu: »Glej, ljudstvo greši proti Gospodu, ker jé nad krvjo.«#Gr., lat. s krvjo. Rekel je: »Izneverili ste se! Privalite zdaj k meni velik kamen!« 34Zatem je rekel: »Razkropite se med ljudi in jim recite: ›Vsakdo naj pripelje k meni svojega vola ali svojo ovco! Tukaj ju zakoljite in jejte in ne grešite proti Gospodu, s tem da bi jedli nad krvjo!‹«#Gr., lat. s krvjo. Tako so vsi ljudje še ponoči pripeljali vsak svojega vola s seboj in ga tam zaklali. 35In Savel je sezidal oltar Gospodu. To je bil prvi oltar, ki ga je sezidal Gospodu.
36Savel je rekel: »Pojdimo za Filistejci ponoči in jih oplenimo do jutranjega svita in ne pustimo nobenega od njih!« Rekli so: »Stori vse, kar je dobro v tvojih očeh!« Duhovnik pa je rekel: »Približajmo se tukaj Bogu!« 37In Savel je vprašal Boga: »Ali naj grem za Filistejci? Jih boš dal Izraelu v roko?« Pa mu tisti dan ni odgovoril. 38Tedaj je Savel rekel: »Vsi poglavarji ljudstva, pridite sem, poizvedite in poglejte, kakšen greh se je danes zgodil! 39Zares, kakor živi Gospod, Izraelov rešitelj, tudi če je na mojem sinu Jonatanu, zares, umreti mora!« A nihče izmed vsega ljudstva mu ni odgovoril. 40Rekel je vsemu Izraelu: »Vi bodite ena stran, jaz in moj sin Jonatan pa bova druga stran.« Ljudstvo je reklo Savlu: »Stori, kar je dobro v tvojih očeh!« 41In Savel je rekel Gospodu: »Bog Izraelov, pokaži resnico!« In zadeta sta bila Jonatan in Savel, ljudstvo pa je bilo prosto. 42Savel je rekel: »Žrebajte med menoj in mojim sinom Jonatanom!« In zadet je bil Jonatan.
43Savel je rekel Jonatanu: »Povej mi, kaj si storil!« Jonatan mu je povedal. Rekel je: »S koncem palice, ki sem jo imel v roki, sem pokusil malo medu. Tukaj sem: naj umrem!« 44Savel je odgovoril: »Tako naj mi stori Bog in tako doda; zares, Jonatan, umreti moraš!« 45Ljudstvo pa je reklo Savlu: »Jonatan naj umre, ki je izvršil to veliko rešitev v Izraelu? Bog ne daj! Kakor živi Gospod, če pade en sam las njegove glave na zemljo …! Kajti z Bogom je danes delal!« Tako je ljudstvo rešilo Jonatana, da ni umrl.
46Savel je odšel, ne da bi zasledoval Filistejce. Filistejci pa so šli v svoj kraj.
Pogled na Savlovo vladanje
47Tako je Savel prevzel kraljestvo nad Izraelom. Bojeval se je proti vsem svojim sovražnikom naokrog, proti Moábu, proti Amónovim sinovom, proti Edómu, proti kraljem v Cobi in proti Filistejcem. Proti katerim koli se je obrnil, jim je zadal poraz. 48Ravnal je hrabro in udaril Amáleka. Tako je rešil Izraela iz roke njegovih plenilcev.
49Savlovi sinovi so bili: Jonatan, Jišví in Malkišúa. Od njegovih dveh hčera je bilo prvorojeni ime Merába, mlajši pa je bilo ime Mihála. 50Savlovi ženi je bilo ime Ahinóam, Ahimáacova hči. Njegovemu vojskovodju je bilo ime Abnêr, sin Nera, Savlovega strica. 51Savlov oče Kiš in Abnêrjev oče Ner sta bila Abiélova sinova.
52Savel se je vse svoje dni silno bojeval proti Filistejcem. Brž ko je videl kakega močnega moža in kakega sposobnega mladeniča, ga je vzel k sebi.
Currently Selected:
:
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!