1 Kralji 10
10
Obisk kraljice iz Sabe
(2 Krn 9,1–12)
1Ko je kraljica iz Sabe slišala o Salomonovem slovesu zaradi Gospodovega imena, ga je prišla preizkušat z ugankami. 2Prišla je v Jeruzalem z zelo velikim spremstvom; kamele so nosile dišave, zelo veliko zlata in dragih kamnov. Ko je prišla k Salomonu, se je z njim pogovarjala o vsem, kar ji je ležalo na srcu. 3Salomon ji je pojasnil vse, kar ga je vprašala. Ni je bilo reči, ki bi bila kralju zakrita in katere bi ji ne bil pojasnil. 4Ko je kraljica iz Sabe videla vso Salomonovo modrost in hišo, ki jo je sezidal, 5pa jedi na njegovi mizi, kako sedijo njegovi dostojanstveniki in strežejo njegovi služabniki, pa njihova oblačila, točaje in žgalno daritev, ki jo je daroval v Gospodovi hiši, je strmela.
6Rekla je kralju: »Kako res je, kar sem slišala o tvojih dosežkih in tvoji modrosti v svoji deželi! 7Nisem verjela, kar so pravili, dokler nisem prišla in videla na svoje oči. A glej, še pol mi niso povedali! Tvoja modrost in blaginja presegata sloves, o katerem sem slišala. 8Blagor tvojim možem,#Gr., sir. ženam. blagor tem tvojim služabnikom, ki venomer stojijo pred teboj in poslušajo tvojo modrost. 9Slavljen Gospod, tvoj Bog, ki je imel veselje nad teboj in te je posadil na Izraelov prestol! Ker Gospod vekomaj ljubi Izraela, te je postavil za kralja, da bi uveljavljal pravico in pravičnost.« 10Potem je dala kralju sto dvajset talentov zlata ter silno veliko dišav in dragih kamnov. Nikdar več ni prišlo toliko dišav, kakor jih je kraljica iz Sabe podarila kralju Salomonu.
11Tudi Hirámove ladje, ki so dovažale zlato iz Ofírja, so od tam pripeljale silno veliko sándalovega lesa in dragih kamnov. 12Kralj je dal iz sandalovíne napraviti ograje za Gospodovo hišo in za kraljevo hišo ter citre in harfe za pevce. Toliko sandalovíne ni več prišlo in je ni bilo videti do tega dne.
13Kralj Salomon pa je kraljici iz Sabe dal vse, česar si je zaželela in za kar je prosila, poleg tistega, kar ji je podaril v svoji kraljevski darežljivosti. Potem se je odpravila in se s služabniki vrnila v svojo deželo.
Salomonovo bogastvo in slava
(2 Krn 1,14–17; 9,13–28)
14Zlato, ki se je letno stekalo k Salomonu, je tehtalo šeststo šestinšestdeset zlatih talentov, 15poleg dajatev trgovcev, prometa prekupčevalcev in prispevkov vseh arabskih#Tako sir., lat. in 2 Krn 9,14; hebr. zahodnih. kraljev in deželnih upraviteljev.
16Kralj Salomon je napravil dvesto ščitov iz kovanega zlata: šeststo šeklov zlata je šlo za vsakega; 17in tristo ščitkov iz kovanega zlata: za vsak ščitek je šlo tri mine zlata. Kralj jih je spravil v hišo libanonskega gozda. 18Nadalje je kralj napravil velik slonokoščen prestol in ga prevlekel s pristnim zlatom. 19Prestol je imel šest stopnic, na hrbtišču pa glavo teleta.#Tako gr.; hebr. okroglo glavo. Na obeh straneh sedeža sta bili naslonjali za roke; ob naslonjalih sta stala dva leva, 20dvanajst levov pa je stalo na šesterih stopnicah na obeh straneh. Kaj takega niso naredili še v nobenem kraljestvu. 21Tudi vse posode za pitje je imel kralj Salomon iz zlata in vsa oprema v hiši libanonskega gozda je bila iz čistega zlata. Nič ni bilo iz srebra, ki v Salomonovih dneh ni bilo cenjeno. 22Kralj je imel namreč taršíške ladje na morju skupaj s Hirámovim ladjevjem. Po enkrat na tri leta so prihajale taršíške ladje in dovažale zlato, srebro, slonovino, opice in pavijane.
23Tako je kralj Salomon po bogastvu in modrosti prekašal vse kralje na zemlji. 24Ves svet je želel videti Salomona, da bi poslušal modrost, ki mu jo je Bog položil v srce. 25Vsak je prinesel svoje darilo: srebrne in zlate predmete, oblačila, orožje, dišave, konje in mezge, in to iz leta v leto.
26Kralj Salomon si je nabral bojnih voz in konjenikov: imel je tisoč štiristo voz in dvanajst tisoč konjenikov. Nastanil jih je v mestih za bojne vozove in pri sebi#Db. pri kralju. v Jeruzalemu. 27Kralj je dosegel, da je bilo v Jeruzalemu srebra kakor kamenja; dosegel je tudi, da je bilo ceder toliko kakor divjih smokev v Šéfeli. 28Konje za Salomona so dobivali iz Egipta in iz Koéja. Kraljevi kupci so jih dobavljali iz Koéja za določeno ceno. 29Voz, ki je prišel iz Egipta, je stal šeststo šeklov srebra, konj pa sto petdeset. Tako so jih posredovali tudi vsem hetejskim in arámskim kraljem.
Currently Selected:
1 Kralji 10: SSP
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
1 Kralji 10
10
Obisk kraljice iz Sabe
(2 Krn 9,1–12)
1Ko je kraljica iz Sabe slišala o Salomonovem slovesu zaradi Gospodovega imena, ga je prišla preizkušat z ugankami. 2Prišla je v Jeruzalem z zelo velikim spremstvom; kamele so nosile dišave, zelo veliko zlata in dragih kamnov. Ko je prišla k Salomonu, se je z njim pogovarjala o vsem, kar ji je ležalo na srcu. 3Salomon ji je pojasnil vse, kar ga je vprašala. Ni je bilo reči, ki bi bila kralju zakrita in katere bi ji ne bil pojasnil. 4Ko je kraljica iz Sabe videla vso Salomonovo modrost in hišo, ki jo je sezidal, 5pa jedi na njegovi mizi, kako sedijo njegovi dostojanstveniki in strežejo njegovi služabniki, pa njihova oblačila, točaje in žgalno daritev, ki jo je daroval v Gospodovi hiši, je strmela.
6Rekla je kralju: »Kako res je, kar sem slišala o tvojih dosežkih in tvoji modrosti v svoji deželi! 7Nisem verjela, kar so pravili, dokler nisem prišla in videla na svoje oči. A glej, še pol mi niso povedali! Tvoja modrost in blaginja presegata sloves, o katerem sem slišala. 8Blagor tvojim možem,#Gr., sir. ženam. blagor tem tvojim služabnikom, ki venomer stojijo pred teboj in poslušajo tvojo modrost. 9Slavljen Gospod, tvoj Bog, ki je imel veselje nad teboj in te je posadil na Izraelov prestol! Ker Gospod vekomaj ljubi Izraela, te je postavil za kralja, da bi uveljavljal pravico in pravičnost.« 10Potem je dala kralju sto dvajset talentov zlata ter silno veliko dišav in dragih kamnov. Nikdar več ni prišlo toliko dišav, kakor jih je kraljica iz Sabe podarila kralju Salomonu.
11Tudi Hirámove ladje, ki so dovažale zlato iz Ofírja, so od tam pripeljale silno veliko sándalovega lesa in dragih kamnov. 12Kralj je dal iz sandalovíne napraviti ograje za Gospodovo hišo in za kraljevo hišo ter citre in harfe za pevce. Toliko sandalovíne ni več prišlo in je ni bilo videti do tega dne.
13Kralj Salomon pa je kraljici iz Sabe dal vse, česar si je zaželela in za kar je prosila, poleg tistega, kar ji je podaril v svoji kraljevski darežljivosti. Potem se je odpravila in se s služabniki vrnila v svojo deželo.
Salomonovo bogastvo in slava
(2 Krn 1,14–17; 9,13–28)
14Zlato, ki se je letno stekalo k Salomonu, je tehtalo šeststo šestinšestdeset zlatih talentov, 15poleg dajatev trgovcev, prometa prekupčevalcev in prispevkov vseh arabskih#Tako sir., lat. in 2 Krn 9,14; hebr. zahodnih. kraljev in deželnih upraviteljev.
16Kralj Salomon je napravil dvesto ščitov iz kovanega zlata: šeststo šeklov zlata je šlo za vsakega; 17in tristo ščitkov iz kovanega zlata: za vsak ščitek je šlo tri mine zlata. Kralj jih je spravil v hišo libanonskega gozda. 18Nadalje je kralj napravil velik slonokoščen prestol in ga prevlekel s pristnim zlatom. 19Prestol je imel šest stopnic, na hrbtišču pa glavo teleta.#Tako gr.; hebr. okroglo glavo. Na obeh straneh sedeža sta bili naslonjali za roke; ob naslonjalih sta stala dva leva, 20dvanajst levov pa je stalo na šesterih stopnicah na obeh straneh. Kaj takega niso naredili še v nobenem kraljestvu. 21Tudi vse posode za pitje je imel kralj Salomon iz zlata in vsa oprema v hiši libanonskega gozda je bila iz čistega zlata. Nič ni bilo iz srebra, ki v Salomonovih dneh ni bilo cenjeno. 22Kralj je imel namreč taršíške ladje na morju skupaj s Hirámovim ladjevjem. Po enkrat na tri leta so prihajale taršíške ladje in dovažale zlato, srebro, slonovino, opice in pavijane.
23Tako je kralj Salomon po bogastvu in modrosti prekašal vse kralje na zemlji. 24Ves svet je želel videti Salomona, da bi poslušal modrost, ki mu jo je Bog položil v srce. 25Vsak je prinesel svoje darilo: srebrne in zlate predmete, oblačila, orožje, dišave, konje in mezge, in to iz leta v leto.
26Kralj Salomon si je nabral bojnih voz in konjenikov: imel je tisoč štiristo voz in dvanajst tisoč konjenikov. Nastanil jih je v mestih za bojne vozove in pri sebi#Db. pri kralju. v Jeruzalemu. 27Kralj je dosegel, da je bilo v Jeruzalemu srebra kakor kamenja; dosegel je tudi, da je bilo ceder toliko kakor divjih smokev v Šéfeli. 28Konje za Salomona so dobivali iz Egipta in iz Koéja. Kraljevi kupci so jih dobavljali iz Koéja za določeno ceno. 29Voz, ki je prišel iz Egipta, je stal šeststo šeklov srebra, konj pa sto petdeset. Tako so jih posredovali tudi vsem hetejskim in arámskim kraljem.
Currently Selected:
:
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!