Psalmi 55
55
1Načelniku godbe; na strune. Pouk Davidov.
2Sliši, o Bog, molitev mojo
in prošnji moji se ne skrivaj!
3Ozri se v me in mi odgovori;
blodim v žalovanju svojem in ječati mi je
4zavoljo glasú sovražnikovega,
zavoljo stiskanja krivičnika.
Ker name zvračajo krivico
in v jezi me preganjajo.
5Srce se mi krči v životu,
in smrtni strahovi so me obšli.
6Strah in trepet me napadata,
in groza me je prevladala.
7In sem rekel: O, da bi imel peruti kakor golob,
zletel bi, kjer bi mogel počivati.
8Glej, kar najdalje bi pobegnil,
prebival bi v puščavi. (Sela.)
9Hitel bi, da si najdem zavetja
pred besnečim vetrom, pred viharjem.
10Pogúbi, Gospod, razdeli njih jezik;
ker silovitost in prepir vidim v mestu.
11Po dnevi in po noči prežeč pohajajo
po zidovju njegovem,
krivica in hudobnost pa sta sredi njega.
12Škodoželjnost je sredi njega,
in z ulic njegovih se ne umakneta
zatira in zvijača.
13Kajti ne nasprotnik me sramoti,
to bi prenašal;
ne sovražilec moj se vzpenja proti meni,
njemu bi se skril, –
14 #
Mih 7,5
temveč ti, človek, meni enak,
prijatelj moj in zaupnik moj,
15ki sva skupaj sladko se družila,
v hišo Božjo hodila z veselo množico.
16 #
4 Mz 16,33
Smrt naj jih preseneti!
živi naj se pogreznejo v kraj mrtvih,
ker hudobnost je v njih prebivališču,
sredi med njimi.
17Jaz pa bom klical Boga,
in Gospod me bo rešil.
18Zvečer in zjutraj in opoldne
bom tožil in stokal,
dokler ne usliši mojega glasu.
19Otel je in v mir postavil dušo mojo
iz boja zoper mene;
kajti z mnogimi krdeli so se vojskovali proti meni.
20Slišal bo Bog mogočni in jim odgovoril,
saj on sedi na prestolu od vekomaj, (Sela)
njim, v katerih ni premembe misli
in se ne boje Boga.
21 Nezvestnik je iztegnil roko svojo
zoper nje, ki so živeli v miru z njim;
zavezo svojo je oskrunil.
22Gladke so, maslene besede njegove,
a vojska tiči v njegovem srcu;
mehkejši od olja so govori njegovi,
in vendar so goli meči.
23 #
Mt 6,25–34; 1 Pt 5,7 Vrzi na Gospoda breme svoje,
in on te bo podpiral;
nikdar ne pripusti,
da omahne pravičnik.
24In ti, o Bog, jih pahneš
v jamo pogube;
ljudje krvoločni in zvijačni
ne dožive dni svojih polovice.
Jaz pa bom v tebe upal.
Currently Selected:
Psalmi 55: CHR
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
CHR © 1914 British and Foreign Bible Society, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
Psalmi 55
55
1Načelniku godbe; na strune. Pouk Davidov.
2Sliši, o Bog, molitev mojo
in prošnji moji se ne skrivaj!
3Ozri se v me in mi odgovori;
blodim v žalovanju svojem in ječati mi je
4zavoljo glasú sovražnikovega,
zavoljo stiskanja krivičnika.
Ker name zvračajo krivico
in v jezi me preganjajo.
5Srce se mi krči v životu,
in smrtni strahovi so me obšli.
6Strah in trepet me napadata,
in groza me je prevladala.
7In sem rekel: O, da bi imel peruti kakor golob,
zletel bi, kjer bi mogel počivati.
8Glej, kar najdalje bi pobegnil,
prebival bi v puščavi. (Sela.)
9Hitel bi, da si najdem zavetja
pred besnečim vetrom, pred viharjem.
10Pogúbi, Gospod, razdeli njih jezik;
ker silovitost in prepir vidim v mestu.
11Po dnevi in po noči prežeč pohajajo
po zidovju njegovem,
krivica in hudobnost pa sta sredi njega.
12Škodoželjnost je sredi njega,
in z ulic njegovih se ne umakneta
zatira in zvijača.
13Kajti ne nasprotnik me sramoti,
to bi prenašal;
ne sovražilec moj se vzpenja proti meni,
njemu bi se skril, –
14 #
Mih 7,5
temveč ti, človek, meni enak,
prijatelj moj in zaupnik moj,
15ki sva skupaj sladko se družila,
v hišo Božjo hodila z veselo množico.
16 #
4 Mz 16,33
Smrt naj jih preseneti!
živi naj se pogreznejo v kraj mrtvih,
ker hudobnost je v njih prebivališču,
sredi med njimi.
17Jaz pa bom klical Boga,
in Gospod me bo rešil.
18Zvečer in zjutraj in opoldne
bom tožil in stokal,
dokler ne usliši mojega glasu.
19Otel je in v mir postavil dušo mojo
iz boja zoper mene;
kajti z mnogimi krdeli so se vojskovali proti meni.
20Slišal bo Bog mogočni in jim odgovoril,
saj on sedi na prestolu od vekomaj, (Sela)
njim, v katerih ni premembe misli
in se ne boje Boga.
21 Nezvestnik je iztegnil roko svojo
zoper nje, ki so živeli v miru z njim;
zavezo svojo je oskrunil.
22Gladke so, maslene besede njegove,
a vojska tiči v njegovem srcu;
mehkejši od olja so govori njegovi,
in vendar so goli meči.
23 #
Mt 6,25–34; 1 Pt 5,7 Vrzi na Gospoda breme svoje,
in on te bo podpiral;
nikdar ne pripusti,
da omahne pravičnik.
24In ti, o Bog, jih pahneš
v jamo pogube;
ljudje krvoločni in zvijačni
ne dožive dni svojih polovice.
Jaz pa bom v tebe upal.
Currently Selected:
:
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
CHR © 1914 British and Foreign Bible Society, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!