Jona 1
1
Neubogljivi prerok
1Gospod je govoril Jonu, Amatijevemu sinu, rekoč: 2»Vstani in pojdi v Ninive, veliko mesto, in pridigaj v njem! Zakaj njegova hudobija je prišla predme.« 3Jona pa se je dvignil, da bi zbežal pred Gospodom v Tarsis.#1,3 Tarsis. Trgovsko mesto v južni Španiji. Kot skrajna zemljepisna točka tedanje sredozemske plovbe je za Izraelce predstavljala »konec sveta«. Šel je v Jopo in našel ladjo, namenjeno v Tarsis; plačal je svojo brodnino in vstopil, da bi se peljal z njimi v Tarsis, proč od obličja Gospodovega.
Jona vržejo v morje
4Gospod pa je zagnal močan veter na morje, in nastal je velik vihar na morju. Ladja je bila v nevarnosti, da se razbije. 5Mornarji so se prestrašili in vsak je vpil k svojemu bogu; metali so ladijsko orodje v morje, da bi se tovor zmanjšal. Jona pa je stopil v notranjost ladje, legel in trdno zaspal. 6Tedaj pristopi k njemu poveljnik ladje in mu reče: »Kaj je s teboj, da spiš? Vstani, kliči k svojemu Bogu! Morebiti se nas Bog spomni, da ne poginemo.« 7In rekó drug drugemu: »Pridite, vadljajmo, da zvemo, zakaj nas je ta nesreča#1,7 nesreča. Po splošnem mnenju starih je bila vzrok hudih nesreč vedno jeza užaljenega božanstva. Zato so z žrebom skušali dognati, kdo je božanstvo užalil. Prim. Joz 7,14–15. zadela.« Vrgli so kocke in kocka je zadela Jona. 8Tedaj mu rekó: »Pojasni nam vendar, zakaj nas je zadela ta nadloga? Kakšno je tvoje opravilo? Od kod si prišel? Katera je tvoja dežela? Iz katerega ljudstva si?« 9Reče jim: »Hebrejec sem. Častim Jahveja, Boga nebes, ki je naredil morje in kopno.« 10Tedaj se možje hudo prestrašijo in mu rekó: »Kaj si vendar storil!« Vedeli so namreč, da je zbežal izpred obličja Gospodovega, ker jim je bil povedal. 11Vprašajo ga: »Kaj naj storimo s teboj, da se nam morje umiri?« Kajti morje se je vedno huje dvigalo. 12Odgovori jim: »Vzemite me in vrzite me v morje, in morje se vam umiri. Zakaj vem, da je po moji krivdi prišel ta veliki vihar nad vas.«
13Še so možje hrabro veslali, da bi dosegli kopno, a zaman, ker je morje bolj in bolj divjalo proti njim. 14Zato so zaklicali h Gospodu, rekoč: »Oh, Gospod, ne daj, da poginemo zavoljo življenja tega moža, in ne prištevaj nam nedolžne krvi; zakaj ti, o Gospod, delaš, kakor je tvoja volja.« 15Nato so vzeli Jona in ga vrgli v morje. In morje je nehalo besneti. 16Može pa je prevzel velik strah pred Gospodom; opravili so daritev Gospodu in storili obljube.
Currently Selected:
Jona 1: EKU
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!