Jeremija 10
10
Maliki in pravi Bog
1Poslušajte besedo, ki vam jo govori Gospod, hiša Izraelova!
2Tako govori Gospod:
Ne učite se običajev poganov,
in ne bojte se znamenj na nebu!#10,2 znamenj na nebu. Zvezdoslovje je bilo pri Babiloncih tudi sredstvo za spoznavanje usode (napoved usode po stanju zvezd – horoskop); zato so se bali zvezd. Prerok zavrača tak strah kot praznoverje.
Kajti le pogani se jih bojé.
3Zakaj to, kar časté ljudstva, je prazno.
Malikova podoba je les, ki se s sekiro v gozdu poseka,
delo umetnikove roke.
4On jo okrasi s srebrom in z zlatom,
pritrdi z žeblji in s kladivi
ter jo postavi, da ne omahne.
5Kakor strašilo na polju so maliki,
ne morejo govoriti;
nositi jih morajo, ker ne morejo hoditi.
Ne bojte se jih, ker ne morejo škodovati!
A tudi kaj dobrega storiti ni v njihovi moči.
6Nič ni tebi, Gospod, enakega!
Velik si ti,
veliko je tvoje ime zaradi moči.
7Kdo bi se te ne bal, o kralj narodov?
Da, tebi se to spodobi.
Zakaj med vsemi modreci narodov
in v vseh njihovih kraljestvih
ni nič tebi enakega.
8Neumni in nespametni so vsi,
ves nauk o malikih se glasi: les je to;
9kovano srebro, prineseno iz Tarsisa,
in zlato iz Ofira,
delo umetnika iz rok zlatarja;
višnjev in rdeč škrlat je njihovo oblačilo.
Delo modrih umetnikov je vse to!
10Toda Gospod je Bog v resnici,
živi Bog in večni kralj.
Ako se razjezi, se strese zemlja,
narodi ne vzdržijo njegovega srda.
11Tako o njih recite:
»Bogovi, ki niso naredili neba in zemlje,
naj izginejo z zemlje in izpod neba!«
12On je naredil zemljo s svojo močjo,
utemeljil vesoljni svet s svojo modrostjo
in s svojo razumnostjo razpel nebo.
13Ko zadoni njegov glas, zašumé vodé na nebu;
on privede oblake od konca zemlje,
napravi bliske za dež
in pripelje veter iz svojih shramb.
14Vsak človek je nespameten, ki tega ne vé;
osramočen je vsak umetnik zaradi ulite podobe.
Kajti prevara je njegova ulita podoba,
duha ni v njej.
15Blodnje so, stvari za smeh.
Ob času njihovega kaznovanja jih je konec.
16Njim ni podoben delež Jakobov,
zakaj on je stvarnik vesoljstva,
in Izrael je rod, ki je njegova lastnina.
»Gospod nad vojskami« je njegovo ime.
Preplah v deželi
17Poberi od tal svojo culo,
ti, ki sediš v obleganem mestu!
18Kajti tako govori Gospod:
Glej, tokrat vržem proč prebivalce dežele
in jih spravim v stisko, da me najdejo.
19Gorje mi zaradi mojega zloma,
neozdravljiv je moj udarec!
Mislil sem: To je moja bolečina,
ki jo bom mogel prenesti.
20Moj šotor je razdejan,
vse moje šotorske vrvi so pretrgane,
moji otroci so odšli – proč so!
Nihče ne razpne več mojega šotora
in ne razprostre nanj mojih zaves.
21Kajti nespametni so bili pastirji,
niso popraševali po Gospodu.
Zato niso imeli uspeha,
njihova čreda se je razkropila.
22Čuj, sporočilo prihaja:
Silen hrup iz severne dežele,
da se Judova mesta spremené v puščavo,
v prebivališče šakalov.
Jeremijeva molitev
23Vem, Gospod: človek nima v oblasti svoje usode,
nobenemu človeku ni dano,
da določi svoje korake na poti življenja.
24Kaznuj me, Gospod, toda le zmerno,
ne v svoji jezi, da me ne uničiš!
25Razlij svoj srd med narode, ki te ne poznajo,
in nad rodove, ki ne kličejo tvojega imena.
Kajti pogoltnili so Jakoba,
ga pojedli in požrli
ter opustošili njegove livade.
Currently Selected:
Jeremija 10: EKU
Highlight
Copy
Compare
Share
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
