1 Samuel 14
14
Jonatanovo junaštvo
1Nekega dne je rekel Savlov sin Jonatan svojemu oprodi: »Pridi, pojdiva tja k filistejski straži, ki je tam na oni strani!« Svojemu očetu pa tega ni povedal. 2Savel je sedel na skrajnem koncu Gabae pod granatovim drevesom pri Magronu. Ljudi, ki so bili pri njem, je bilo okrog šeststo mož. 3Ahija, sin Ahitoba, Ikabodovega brata, vnuk Fineesov, pravnuk Helija, duhovnika Gospodovega v Silu, je nosil duhovniški naramnik. Tudi ljudstvo ni vedelo, da je Jonatan odšel.
4Sredi soteske, ki jo je skušal Jonatan prekoračiti proti filistejski straži, je bil skalni zob na tej strani in skalni zob na oni strani; enemu pa je bilo ime Boses, drugemu Sene. 5En zob je bil kakor steber na severni strani proti Mahmasu, drugi pa na južni strani proti Gabai. 6Jonatan je rekel svojemu oprodi: »Pridi, pojdiva na ono stran k straži teh neobrezancev! Morda nama bo Gospod pomagal; kajti za Gospoda ni zadržka, da ne bi pomagal z velikim ali majhnim številom.« 7Njegov oproda pa mu je odgovoril: »Stori, kar koli ti je pri srcu! Glej, jaz sem s teboj; kar ti želiš, jaz želim.« 8Jonatan je rekel: »Glej, pojdeva tja k onim možem in se jim pokaževa. 9Ako nama takole porekó: ‚Stojta, dokler ne pridemo k vama,‘ obstaneva na svojem mestu in ne pojdeva k njim. 10Ako pa takole porekó: ‚Pridita k nam,‘ pojdeva; kajti Gospod nama jih je dal v roke. To nama bodi znamenje!«#14,10 To nama bodi znamenje. Bližnji ali daljni dogodek razodeva božjo voljo; naznanja ga bodisi Bog sam (2 Mz 3,12), bodisi »mož božji« (1 Sam 2,34), ali pa, kakor v tem primeru, oseba, za katero gre, prim. 1 Mz 24,12–14; Sod 6,17–18.
11Ko sta se oba pokazala filistejski straži, so Filistejci rekli: »Glejte, Hebrejci prihajajo iz lukenj, kjer so se bili skrili!« 12Možje iz straže so ogovorili Jonatana in njegovega oproda in rekli: »Pridita k nam, da vama nekaj naznanimo!« Jonatan pa je rekel svojemu oprodi: »Pojdi za menoj! Kajti Gospod jih je dal Izraelu v roke.« 13Jonatan se je vzpenjal po rokah in nogah in njegov oproda za njim. Padali so pred Jonatanom in njegov oproda jih je pobijal za njim. 14Tako se je zgodil prvi poraz, v katerem sta Jonatan in njegov oproda pobila okrog dvajset mož, približno na dolžini pol brazde na oralu njive. 15In zgrozili so se v taboru, na polju in pri vsej vojski. Tudi straža in roparsko krdelo se je prestrašilo. Zemlja je zadrhtela in nastal je božji strah.
16Savlovi ogledniki so se razgledali v Gabai Benjaminovi, in glej, množica je begala sem in tja. 17Savel je rekel ljudstvu, ki je bilo pri njem: »Preglejte, da vidite, kdo izmed nas je odšel?« Pregledali so, in glej, Jonatana ni bilo in njegovega oproda. 18Tedaj je Savel rekel Ahiju: »Prinesi skrinjo božjo!« Skrinja božja je bila namreč takrat pri Izraelovih sinovih. 19Ko je Savel govoril z duhovnikom, je hrup v taboru Filistejcev vedno bolj naraščal in Savel je rekel duhovniku: »Pusti to!«#14,19 Pusti to! Duhovnik hoče potegniti žreb (prim. 14,41–42), toda Savel mu to prepove, in gre v boj, ne da bi vprašal, ali je to božja volja. 20Nato so se zbrali Savel in vsi ljudje, ki so bili z njim, ter prišli na bojišče. In glej, meč enega je bil obrnjen proti drugemu: bila je silno velika zmešnjava! 21Tudi Hebrejci, ki so bili že dalje časa s Filistejci in šli z njimi v tabor, so se obrnili ter se pridružili Izraelu, ki je bil pri Savlu in Jonatanu. 22Ko so slišali vsi tisti Izraelci, ki so se skrivali na Efraimskem pogorju, da so Filistejci zbežali, so tudi udrli za njimi v bitko. 23Tako je Gospod tisti dan pomagal Izraelu.
Savlova nepremišljena prisega
Boj se je razširil do Bethavena. 24Ko so pa bili Izraelci tisti dan upehani, je Savel zarotil vojsko: »Preklet bodi mož, ki bi kaj užil do večera, dokler se ne maščujem nad svojimi sovražniki!« Zato nihče izmed vojakov ni ničesar okusil. 25Vsi so prišli v gozd in med je bil po tleh. 26Vojaki so prišli k satovju in glej, med se je cedil. Toda nihče ni primaknil roke k ustom, ker so se vojaki bali zakletve. 27Jonatan pa ni slišal, kako je njegov oče zarotil vojsko. Stegnil je konec palice, ki jo je imel v roki, ter ga pomočil v satovje medu in roko obrnil k ustom. In oči so se mu zasvetile. 28Nekdo izmed vojakov ga je pa ogovoril in rekel: »Tvoj oče je vojsko s prisego zarotil: ‚Preklet bodi mož, ki bi danes kaj užil!‘« Ljudje so bili namreč onemogli. 29Jonatan je odgovoril: »Moj oče spravlja deželo v nesrečo. Poglejte vendar, kako so se mi oči zasvetile, ker sem okusil malo tega medu! 30Koliko bolj, ako bi se bili ljudje danes najedli od plena svojih sovražnikov, ki so ga dobili! Ali bi ne bil zdaj poraz Filistejcev še hujši?«
31Tako so pobijali tisti dan Filistejce od Mahmasa do Ajalona. Ljudje pa so bili silno utrujeni. 32Zato so se ljudje lotili plena. Vzeli so drobnico, goved in teleta ter jih poklali na tleh. Ljudje pa so jih jedli s krvjo vred. 33Naznanili so Savlu: »Glej, ljudje so grešili zoper Gospoda, ker so jedli s krvjo vred.« Tedaj je rekel: »Izneverili ste se. Privalite zdaj k meni velik kamen!« 34Potem je Savel zapovedal: »Razkropite se med ljudi ter jim povejte: ‚Vsakdo naj pripelje svoje govedo ali svojo ovco sem k meni in jo zakolje tukaj! Potem jejte, ne da bi grešili zoper Gospoda s tem, da uživate tudi kri!‘« Vsakdo izmed ljudi je še ponoči pripeljal živinče, ki mu je bilo pri roki, in ga zaklal ondi. 35In Savel je zgradil oltar Gospodu. To je bil prvi oltar, ki ga je postavil Gospodu.
36Potem je Savel rekel: »Planimo še ponoči nad Filistejce in jih pobijajmo do jutranjega svita ter ne puščajmo nikogar izmed njih!« Odgovorili so: »Stori, kar koli se ti prav zdi!« Duhovnik pa je rekel: »Obrnimo se sem na Boga za svèt!« 37In Savel je vprašal Gospoda: »Ali naj udarim za Filistejci? Ali jih boš dal Izraelu v roke?« Pa mu ni odgovoril tisti dan. 38Tedaj je Savel ukazal: »Pristopite sem, vsi poglavarji ljudstva, ter zvedite in poglejte, po kom se je zgodila danes ta pregreha! 39Kajti, kakor resnično živi Gospod, ki je pomagal Izraelu, četudi je moj sin Jonatan kriv, mora umreti.« Toda izmed vseh ljudi mu ni nihče odgovoril. 40Potem je zapovedal vsemu Izraelu: »Bodite vi ena stran, jaz pa in moj sin Jonatan bova druga stran!« Ljudje so Savlu odgovorili: »Stori, kar se ti prav zdi!« 41Nato je Savel molil h Gospodu: »Izraelov Bog, pokaži resnico!« In zadeta sta bila Jonatan in Savel, ljudstvo pa je bilo prosto. 42Tedaj je Savel zapovedal: »Žrebajte med menoj in mojim sinom Jonatanom!« In zadet je bil Jonatan. 43Savel je rekel Jonatanu: »Povej mi, kaj si storil!« Jonatan mu je pojasnil in rekel: »Res, s koncem palice, ki sem jo imel v roki, sem okusil malo medu. Tukaj sem: naj umrem.« 44Savel je odgovoril: »Bog mi stori to in to: da, Jonatan, umreti moraš!« 45Ljudstvo je pa reklo Savlu: »Kaj? Jonatan naj umre, ki je priboril to veliko zmago v Izraelu? Bog obvaruj! Kakor resnično Gospod živi, še las naj mu ne pade z glave na zemljo! Kajti z Bogom je danes delal.« Tako je ljudstvo rešilo Jonatana, da ni umrl. 46Savel je odšel, ne da bi zasledoval Filistejce. Filistejci pa so se vrnili v svojo domovino.
Pogled na Savlovo vladanje
47Savel si je priboril kraljestvo nad Izraelom. Bojeval se je na vseh straneh zoper vse svoje sovražnike, zoper Moabce, zoper Amonove sinove, zoper Edomce, zoper kralje v Sobi in zoper Filistejce; in kamor koli se je obrnil, je bil zmagovit. 48Vedel se je hrabro in pobil Amaleka. Tako je rešil Izraela iz rok tistih, ki so ga plenili.
49Sinovi Savlovi so bili: Jonatan, Jesui in Melkisua. Njegovi dve hčeri sta se imenovali: prvorojena Meroba in mlajša Mihola. 50Savlova žena se je imenovala Ahinoama in je bila hči Ahimaasova. Njegov vojskovodja se je imenoval Abner in je bil sin Savlovega strica Nera. 51Savlov oče Kis in Abnerjev oče Ner sta bila namreč Abielova sinova.
52Dokler je Savel živel, je bila huda vojska zoper Filistejce. Če je torej Savel videl kakega junaškega in hrabrega moža, ga je vzel k sebi.
Currently Selected:
1 Samuel 14: EKU
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
