Marko 4
4
1Potem je nekega dne Jezus spet ob Galilejskem jezeru razlagal ljudem svoje sporočilo. Zbrala se je takšna množica, da si je moral poiskati čoln. Nadaljeval je tako, da jim je govoril iz čolna, ki je bil na vodi, poslušalci pa so se drenjali na obali. 2Tokrat jih je nagovoril z različnimi prispodobami.
3»Pazljivo poslušajte in premislite tole,« je začel. »Ko gre kmet sejat, 4nekaj semena pristane ob poti. Tja priletijo ptice in ga pozobajo. 5Nekaj semena prileti na skalnata tla, kjer zemlje ni veliko in je čisto plitka. Seme takoj požene, 6ko pa začne pripekati sonce, rastlinica ovene, ker nima globokih korenin. 7Nekaj semena pristane tudi v trnju. Trnje ga potem preraste in zaduši, tako da rastlinica ne more dozoreti. To seme ne da nobenega pridelka. 8Nekaj semena pa pristane v dobri zemlji. To požene in zraste in obrodi pridelek, ki je lahko tridesetkrat, šestdesetkrat ali včasih celo stokrat večji od posejanega.
9Res dobro razmislite o tem!« je zaključil Jezus.
10Pozneje, ko so bili nekje na samem, so ga njegovi spremljevalci skupaj z dvanajsterico začeli spraševati, zakaj je govoril v prispodobah in kaj naj bi pomenila zgodba o kmetu.
11»Vam je Bog dal, da ste dojeli njegov skrivnostni načrt, namreč da je že začel vzpostavljati svojo vladavino v svetu,« je rekel Jezus. »Tisti, ki še naprej ostajajo le zunanji opazovalci, pa za to lahko zvejo samo v prispodobah. 12Tako se uresničuje svetopisemska napoved:
Še in še si razbijajo glavo,
pa nikakor ne dojamejo,
napenjajo ušesa,
pa jim nič ni jasno.
Takšni, kot so, se ne morejo odvrniti od svojega grešnega življenja
in doseči, da bi jim Bog oprostil.
13Če ne razumete prispodobe s kmetom, ki seje,« je nadaljeval Jezus, »ne boste mogli dojeti nobene druge prispodobe.
14Naj vam torej razložim: Kmet predstavlja nekoga, ki razglaša sporočilo o Božji vladavini. 15Semena ob poti pomenijo tiste ljudi, ki sicer slišijo dobro novico, a se takoj zraven vmeša satan in povzroči, da jo pozabijo. 16Semena na skalnatih tleh predstavljajo tiste, ki slišijo sporočilo in ga takoj navdušeno sprejmejo, 17vendar so nezanesljivi kakor rastlinica brez korenine. Takoj ko pride do težav in jih družba začne zatirati, ker govorijo o nastopu Božje vladavine, se jim vse to zdi preveč in odnehajo. 18Spet druga semena, ki so posejana med trnjem, pomenijo tiste ljudi, ki slišijo novico o Božji vladavini, 19ampak ne pustijo, da bi jim spremenila življenje. Še naprej mislijo samo na vsakodnevne skrbi, kako zaslužiti več denarja in čim bolj uživati. Vse to jih prevara in zaduši Božje sporočilo v njih. Ti ljudje so kakor rastlina, ki ne dozori in ne da pridelka. 20Semena, ki so posejana v dobro zemljo, pa končno predstavljajo ljudi, ki slišijo sporočilo in se ga zares oklenejo. Ti spremenijo svoje življenje ter začnejo delati to, kar je dobro. Zato so kakor semena, ki obrodijo pridelek, ki je tridesetkrat, šestdesetkrat ali včasih celo stokrat večji od posejanega.«
21Potem je Jezus nadaljeval:
»Če v prostor prinesemo prižgano namizno svetilko, je menda ne bomo položili pod kakšno vedro ali skrili pod posteljo, ampak jo bomo postavili na sredo sobe, ali ne? 22Vse, kar je zdaj prikrito in nejasno, bo ob svojem času postalo razumljivo. Vse skrivnosti se bodo razkrile. 23Dobro razmislite o tem!«
24Potem je Jezus rekel:
»Bodite zelo pozorni na vse to, kar vam razglašam. Bog bo za vas uporabil vaša merila. Kolikor bolj pazljivo boste poslušali, toliko več boste razumeli. Pravzaprav vam bo Bog podaril še več kot toliko. 25Kdor ima, bo dobil še več. Kdor pa nima, bo izgubil še to, kar ima.«
26Potem je Jezus nadaljeval s prispodobami:
»Z Božjo vladavino se dogaja podobno kot v temle primeru: Kmet poseje seme na svojem polju 27in potem mirno nadaljuje vsakdanje življenje. Semena vzklijejo in začnejo rasti, kljub temu, da kmet ne razume, kako to poteka. 28Polje obrodi samo od sebe: najprej zrastejo bilke, potem klasi in nazadnje se klasi napolnijo z zrnjem. 29Ko pa je žito zrelo, kmet takoj pošlje svoje delavce, naj poberejo pridelek, ker je napočil čas za žetev.
30S čim lahko primerjamo Božjo vladavino?« je še nadaljeval. »S kakšno prispodobo naj vam jo predstavim? 31Je kot seme gorčičnega grma, najmanjše od vseh na svetu. Ampak ko ga poseješ, 32zraste v največjo rastlino na vrtu in požene tako velike veje, da lahko v njihovi senci varno počivajo ptice.«
33Jezus je ljudem razglašal sporočilo o Božji vladavini z mnogimi takšnimi prispodobami – pač v skladu s tem, kolikor so lahko dojeli. 34V javnosti je Jezus govoril samo v prispodobah, ko pa je bil sam z učenci, jim je vse razložil.
35Isti dan zvečer je Jezus rekel svojim učencem:
»Odplujmo čez, na drugo stran jezera.«
36Učenci so poslali ljudi domov in se pridružili Jezusu v čolnu. Z njimi je odplulo še nekaj drugih čolnov. 37Potem pa se je razbesnel hud vihar. Veter je bil tako močen, da so valovi začeli zalivati čoln, ki je bil vedno bolj poln vode. 38Jezus pa je ležal na blazini na zadnjem delu čolna in spal.
»Gospod učitelj!« so učenci budili Jezusa. »Vas nič ne skrbi, da se potapljamo!?«
39Jezus je vstal.
»Tiho! Mir!« je strogo ukazal vetru in razburkanemu jezeru.
Veter je ponehal in voda se je umirila – nastalo je popolno zatišje.
40»Kaj se bojite?« je rekel učencem. »Ali mi še vedno ne zaupate?«
41Njih pa je zgrabila groza. »Kdo je ta Jezus?« so si šepetali. »Celo veter in jezero ga ubogata!«
Currently Selected:
Marko 4: ŽJ
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
ŽJ © 2012–2019 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!