Marko 14
14
Smrt
1Bilo je samo še dva dni do judovskega praznika pashe in s tem do tedna, ko Judje jejo kruh, pripravljen brez kvasa. Višji duhovniki in razlagalci Božjih zakonov so se trudili najti kakšno možnost, da bi Jezusa na skrivaj aretirali in ga dali usmrtiti.
2»Samo ne med praznovanjem pashe,« so se pogovarjali, »da med ljudskimi množicami, ki bodo v mestu, ne bo prišlo do upora.«
3Jezus je bil v vasi Betaniji, gostoval je pri nekem Simonu, ki je imel vzdevek Gobavec. Ko je bil Jezus pri jedi, je prišla zraven neka ženska s stekleničko zelo drage dišave iz čiste narde. Odprla je stekleničko, tako da ji je zlomila vrat, in izlila dišavno olje na Jezusovo glavo.
4Nekatere od prisotnih je to prav razjezilo. »Kaj se pa to pravi?« so se pogovarjali med sabo. »Kakšna potrata! In to tako dragocene dišave! 5Lahko bi jo prodali za več kot eno celoletno plačo in s tem denarjem bi pomagali mnogim revnim.«
In začeli so žensko zmerjati in ji dopovedovati, da tega ne bi smela narediti.
6»Dajte ji mir!« je rekel Jezus. »Nehajte jo napadati, naredila je nekaj dobrega zame. 7Revni ljudje bodo vedno okrog vas, tako da jim lahko pomagate, kadar koli hočete. Mene pa kmalu ne bo več med vami. 8Ta ženska je naredila edino, kar je še lahko: dišavo je razlila name zato, da bi pripravila moje telo za pogreb. 9Zagotavljam vam: povsod po svetu, kjer bodo v prihodnje razglašali dobro novico o meni, bodo omenili tudi to, kar je naredila ona. Tako bodo počastili spomin na njeno dejanje.«
10Potem je Juda Iškarijot, ki je bil eden izmed dvanajsterice odposlancev, odšel k višjim duhovnikom. Ponudil jim je pomoč pri Jezusovi aretaciji. 11Oni so se tega zelo razveselili in so obljubili, da mu bodo uslugo plačali. Tako je Juda začel iskati primerno priložnost, ko bi oni lahko aretirali Jezusa.
12Potem je prišel prvi dan praznika nekvašenega kruha in treba je bilo zaklati pashalno jagnje.
»Kje želite, da vam pripravimo pashalno večerjo?« so učenci vprašali Jezusa.
13Jezus je izbral dva izmed njih in jima naročil:
»Pojdita v Jeruzalem. Tam bosta srečala moškega, ki nosi vrč vode. Pojdita z njim 14do hiše, kamor je namenjen, in tam recita gospodarju: ›Naš učitelj sprašuje, v katerem prostoru bo lahko z učenci jedel pashalno večerjo.‹ 15Peljal vaju bo v primerno, veliko sobo v zgornjem nadstropju, ki bo že pripravljena za goste. Tam nam pripravita večerjo.«
16Učenca sta odšla v mesto in našla vse tako, kakor jima je povedal. Tam sta pripravila vse za pasho.
17Zvečer je prišel tja Jezus z dvanajsterico. 18Usedli so se in začeli jesti.
»Prav zares,« je nenadoma rekel Jezus, »eden izmed vas me bo izdal sovražnikom – nekdo, ki zdajle z mano jé!«
19Učenci so se zelo vznemirili.
»Saj s tem ne mislite mene?« so ga spraševali eden za drugim.
20»Da, to bo nekdo od vas, eden od dvanajsterice,« je rekel Jezus, »nekdo, s katerim zdajle jeva iz iste sklede. 21Človeško bitje mora res umreti tako, kot napoveduje Sveto pismo, ampak o groza, kako hudo bo z njegovim izdajalcem! Bolje bi bilo, da se sploh ne bi rodil!«
22Potem je Jezus med jedjo vzel kruh in izrekel blagoslov. Potem je kruh razlomil in jim ga začel deliti.
»Vzemite,« je rekel, »to je moje telo.«
23Potem je vzel kozarec vina, se zanj zahvalil Bogu in ga dal učencem. Vsi so pili iz njega.
24»To je moja kri,« je rekel Jezus. »Tekla bo kot žrtev za človeške grehe in z njo bo zapečatena nova zaveza med Bogom in vsemi vami. 25Prav zares, zdajle zadnjič skupaj pijemo vino. Ko bo nastopil tisti veliki dan, pa bomo v Božji vladavini pili novega.«
26Potem so zapeli praznične psalme in se odpravili proti Oljski gori.
27»Zdaj se vam bodo zamajala tla pod nogami,« je med potjo rekel Jezus, »in vsi se mi boste izneverili. V Svetem pismu je namreč napovedano:
›Bog bo usmrtil voditelja, ki ga je izbral za svoje ljudstvo,
in to se bo razbežalo na vse strani.‹
28Ampak ko me bo Bog spet oživil, vas bom počakal v Galileji.«
29»Tudi če vas bodo vsi zapustili,« ga je prekinil Peter, »vas jaz že ne bom!«
30»Ne, Peter, zagotovo vem,« mu je odgovoril Jezus, »še danes, to noč, preden bo petelin dvakrat zapel, boš trikrat rekel, da nimaš nič z mano in da me sploh ne poznaš.«
31»Ne, tega nikoli ne bom rekel,« je še bolj vztrajno zatrjeval Peter, »tudi če bi moral skupaj z vami umreti!«
Enako so zagotavljali tudi vsi drugi učenci.
32Tako so prišli do posestva, ki se imenuje Getsemani.
»Usedite se tukaj in me počakajte,« je Jezus naročil svojim učencem, »molit grem.« 33Petru, Jakobu in Janezu pa je rekel, naj grejo z njim. Potem se je Jezusa nenadoma polastil strahoten obup.
34»Konec me bo od hudega,« jim je rekel. »Prosim, ostanite tukaj z mano in ne zaspite.«
35-36Jezus je šel še malo naprej in se vrgel na tla.
»Oče, očka!« je začel moliti. »Če je le mogoče, me ne pusti takole trpeti. Reši me iz stiske, zate ni nič nemogoče! Vendar naj ne bo po moje, ampak po tvoje.«
37Potem se je Jezus vrnil k trem učencem in ugotovil, da spijo.
»O Simon,« je rekel Petru, »spiš? Si tako šibek, da ne moreš biti pokonci niti eno samo uro? 38Bodite budni in molite, da se boste lahko uprli preizkušnji, ki se vam bliža. Človek sicer lahko hoče dobro, a tega ne more doseči s svojimi lastnimi močmi.«
39Potem je spet odšel in molil enako kot prej. 40Ko se je vrnil, so vsi trije spet spali. Obšla jih je namreč takšna utrujenost, da so se jim oči kar same od sebe zapirale. Bili so v zadregi, kaj naj sploh rečejo Jezusu. 41Še tretjič je šel molit in se vrnil k njim.
»Še kar spite?« jim je rekel. »Še zmeraj počivate? Dosti bo! Zdaj je prišel trenutek, ko bo Človeško bitje padlo v roke grešnikom. 42Gremo, vstanite! Tamle že prihaja moj izdajalec.«
43Ravno takrat, ko je Jezus to govoril, se je nenadoma pojavil Juda, eden izmed dvanajsterice. Z njim je bila skupina ljudi, ki so bili oboroženi z meči in palicami. Poslali so jih višji duhovniki, razlagalci Božjih zakonov in drugi judovski voditelji. 44Juda se je z njimi že prej dogovoril, da jim bo dal znak. »Jezus je tisti, ki ga bom poljubil,« jim je rekel, »aretirajte ga in ga varno odpeljite.« 45Zato je šel Juda naravnost k njemu.
»Dragi učitelj!« je pozdravil Jezusa in ga poljubil.
46Judovi spremljevalci so takoj planili na Jezusa in ga aretirali. 47Nekdo od prisotnih pa je potegnil svoj meč, zamahnil po sužnju glavnega duhovnika in mu odsekal uho.
48Takrat je Jezus spregovoril ljudem, ki so ga aretirali:
»Me imate za upornika, da ste se spravili name z meči in koli? 49Zakaj pa me niste aretirali v templju, kjer sem vsak dan javno učil? Ampak očitno se je moralo tako zgoditi, da se uresničijo napovedi iz Svetega pisma.«
50Takrat so ga vsi učenci zapustili in pobegnili proč. 51Med njimi je bil tudi neki mladenič, ki je bil oblečen samo v laneno ogrinjalo. Zgrabili so ga, da bi aretirali še njega, 52pa se je izmuznil iz ogrinjala in nag stekel stran.
53-54Potem so Jezusa odvedli h glavnemu duhovniku. Peter jim je od daleč sledil, vse do dvorišča duhovnikove palače, kjer se je pomešal med služabnike. Usedel se je med njih in se začel greti ob ognju.
Pri glavnem duhovniku se je zbral ves judovski véliki zbor: drugi višji duhovniki, razlagalci Božjih zakonov in vsi ostali judovski voditelji. 55Vsi ti so se zdaj trudili najti ljudi, ki bi lahko Jezusa obtožili za kak zločin, za katerega zasluži smrtno kazen. Ampak ni in ni šlo. 56Mnogi so sicer Jezusa krivili za hude reči, vendar so si njihove izjave nasprotovale, zato so jih morali zavreči. 57Potem so nekateri začeli trditi:
58»Na lastna ušesa smo slišali, kako je Jezus rekel: ›Porušil bom tale tempelj. To je samo zgradba, ki so jo naredili ljudje. V treh dneh bom postavil drugo svetišče, ki ga bo naredil Bog.‹«
59Ampak tudi njihove izjave se niso ujemale. 60Zato se je s svojega sedeža vzdignil sam glavni duhovnik in stopil pred ves véliki zbor.
»Ne boš nič odgovoril na vse te obtožbe?« je vprašal Jezusa.
61Jezus pa je bil tiho in ni odgovoril niti besede. Zato ga je glavni duhovnik vprašal naravnost:
»Ali si ti Mesija, obljubljeni vladar in rešitelj, Sin našega svetega Boga?«
62»Da, sem,« je rekel Jezus. »In videli boste, kako se bo Človeško bitje prikazalo v oblakih na nebu in se usedlo na sodni prestol zraven Vsemogočnega.«
63-64»Kar izenačil se je z Bogom!« je vzkliknil glavni duhovnik in si v znak zgroženosti pretrgal obleko. »Sploh ni več treba, da bi ga kdo še kaj obtoževal. Sami ste slišali, kakšno predrzno žalitev Boga je izrekel. Kaj pravite?«
In vsi so glasovali za razsodbo, da si Jezus zasluži smrtno kazen. 65Potem so nekateri začeli pljuvati vanj. Pokrili so mu oči, ga tepli in se norčevali iz njega: »Bodi prerok in povej, kdo te je!« Nato ga je prevzela tempeljska straža in ga prav tako sprejela z udarci.
66Medtem je bil Peter še vedno spodaj na dvorišču. Mimo je prišla neka služkinja glavnega duhovnika 67in ga opazila, kako se greje ob ognju.
»Tudi ti si bil s temle Jezusom iz Nazareta,« mu je rekla, ko si ga je ogledala.
68»Ne, nimam pojma, o čem govoriš,« je odgovoril Peter in šel ven na prednje dvorišče. In zaslišalo se je petelinje petje.
69Potem ga je služkinja zagledala tudi tam in začela govoriti navzočim: »Tale je eden izmed njih.«
70Peter je spet zanikal.
Malo zatem so tisti, ki so bili zraven, stopili k Petru: »Čisto res je, da si eden od Jezusovih učencev,« so mu rekli, »saj si prav tako iz Galileje.«
71Takrat se je začel Peter zaklinjati pri Bogu: »Sploh ne poznam tega človeka, o katerem govorite!«
72V hipu se je še drugič zaslišalo petelinje petje. Takrat se je Peter spomnil, kako mu je Jezus povedal: »Še preden bo petelin dvakrat zapel, boš trikrat rekel, da nimaš nič z mano in da me sploh ne poznaš.« In Peter je bruhnil v jok.
Currently Selected:
Marko 14: ŽJ
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
ŽJ © 2012–2019 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!