Matej 26
26
Smrt
1Po vseh teh govorih je Jezus rekel učencem:
2»Saj veste, da bo čez dva dni največji praznik, pasha. Takrat bom jaz, Človeško bitje, padel v roke oblastem. Obsodili me bodo na smrt s križanjem.«
3Medtem so imeli višji duhovniki in drugi judovski voditelji sestanek. Zbrali so se pri glavnem duhovniku Kajfu, na dvorišču njegove palače. 4Posvetovali so se, kako bi lahko Jezusa skrivaj aretirali in ga dali usmrtiti.
5»Ampak to se ne sme zgoditi med praznovanjem pashe,« so se pogovarjali, »da med ljudskimi množicami, ki bodo v mestu, ne bo prišlo do upora.«
6Jezus je obiskal bližnjo vas Betanijo. Gostoval je pri nekem Simonu, ki je imel vzdevek Gobavec. 7Jezus je bil ravno pri jedi, ko je prišla zraven neka ženska s stekleničko izredno dragega dišavnega olja. Izlila ga je na Jezusovo glavo.
8Njegove učence je to razjezilo. »Kaj se pa to pravi?« so rekli. »Kakšno zapravljanje! 9Tole bi lahko prodali za veliko denarja in z njim pomagali revnim.«
10»Nehajte jo napadati!« jih je ustavil Jezus, ki je to opazil. »Ta ženska je naredila nekaj dobrega zame. 11Revni ljudje bodo vedno okrog vas, mene pa kmalu ne bo več med vami. 12To dišavo je razlila name zato, da bi pripravila moje telo za pogreb. 13Zagotavljam vam: povsod po svetu, kjer bodo v prihodnje razglašali dobro novico o meni, bodo omenili tudi to, kar je naredila ona. Tako bodo počastili spomin na njeno dejanje.«
14Takrat je Juda Iškarijot, eden izmed dvanajsterice odposlancev, odšel k višjim duhovnikom.
15»Koliko mi plačate,« jih je vprašal, »če vam pomagam aretirati Jezusa?«
Našteli so tri tisočake in mu jih dali. 16Od takrat naprej je Juda začel iskati primerno priložnost za Jezusovo aretacijo.
17Prišel je prvi dan praznovanja pashe, ko so Judje začeli jesti nekvašen kruh.
»Kje želite, da vam pripravimo pashalno večerjo?« so učenci vprašali Jezusa.
18»Pojdite v Jeruzalem k temu in temu,« je naročil Jezus. »Povejte mu takole: ›Naš učitelj pravi, da se njegovo življenje bliža koncu. Pashalno večerjo namerava skupaj s svojimi učenci jesti pri tebi.‹«
19Učenci so po Jezusovih navodilih pripravili vse za pasho.
20Zvečer se je Jezus usedel k večerji z dvanajsterico odposlancev. 21Ko so začeli jesti, je Jezus nenadoma rekel:
»Prav zares, nekdo od vas me bo izdal sovražnikom!«
22Učenci so se hudo vznemirili.
»Gospod,« so ga spraševali drug za drugim, »saj s tem ne mislite mene?«
23»Da, to bo eden od vas,« je odgovoril Jezus. »Izdal me bo nekdo, s katerim zdajle jeva iz iste sklede. 24Človeško bitje mora sicer res umreti tako, kot napoveduje Sveto pismo, ampak o groza, kako hudo bo z njegovim izdajalcem! Bolje bi bilo, da se sploh ne bi rodil!«
25»Dragi učitelj,« se je nato oglasil izdajalec Juda, »ali s tem mislite mene?«
»Če ti tako rečeš,« mu je pomenljivo odvrnil Jezus.
26Nato je Jezus med jedjo vzel kruh in izrekel blagoslov. Kruh je razlomil in ga začel deliti učencem.
»Vzemite in pojejte to,« je rekel. »To je moje telo.«
27Potem je vzel kozarec vina, se zanj zahvalil Bogu in jim ga dal.
»Vsi pijte iz tega kozarca,« jim je rekel. 28»To je moja kri. Ubili me bodo in moja kri bo tekla kot žrtev za grehe vseh ljudi. S tem se bo izpolnila Božja obljuba, da jim bo oprostil vse zlo. Tako se bo začel nov odnos med Bogom in ljudmi. 29Zares, z vami ne bom več pil vina, dokler ne nastopi vladavina mojega Očeta. Takrat bomo skupaj pili novo vino.«
30Nato so zapeli praznične psalme in se odpravili proti Oljski gori.
31Med potjo je Jezus rekel svojim učencem:
»To noč se vam bodo zamajala tla pod nogami. Vsi se mi boste izneverili. V Svetem pismu je namreč napovedano:
›Bog bo usmrtil voditelja, ki ga je izbral za svoje ljudstvo,
in to se bo razbežalo na vse strani.‹
32Ampak ko me bo Bog spet oživil, vas bom počakal v Galileji.«
33»Tudi če vas bodo vsi zapustili,« se je zavzel Peter, »vas jaz že ne bom!«
34»Ne, Peter, zagotovo vem,« mu je odgovoril Jezus, »še to noč, preden bo zapel petelin, boš trikrat rekel, da nimaš nič z mano in da me sploh ne poznaš.«
35»Ne, tega nikoli ne bom rekel,« je vztrajal Peter, »tudi če bi moral skupaj z vami umreti!«
Podobno so zagotavljali tudi vsi drugi učenci.
36Tako so prišli do posestva, ki se imenuje Getsemani.
»Usedite se tukaj in me počakajte,« jim je naročil Jezus, »da grem tjale molit.« 37Petru ter bratoma Jakobu in Janezu pa je rekel, naj grejo z njim. Takrat se je Jezusa polastil strašen obup.
38»Konec me bo od hudega,« jim je rekel. »Prosim, ostanite tukaj z mano in ne zaspite.«
39Jezus je šel še malo naprej in se vrgel z obrazom na tla.
»Moj Oče!« je začel moliti. »Če je le mogoče, me reši iz te stiske. Vendar naj ne bo po moje, ampak po tvoje.«
40Potem se je Jezus vrnil k trem učencem in ugotovil, da spijo.
»Ali ste tako šibki,« je rekel Petru, »da ne morete biti z mano pokonci niti eno samo uro? 41Bodite budni in molite, da boste lahko prestali preizkušnjo, ki se vam bliža. Človek sicer lahko hoče dobro, a tega ne more doseči s svojimi lastnimi močmi.«
42Potem je odšel in molil še drugič:
»Moj Oče, če ni mogoče, da bi se izognil temu trpljenju, naj bo po tvoje.«
43Ko se je vrnil, so vsi trije spet spali. Obšla jih je namreč takšna utrujenost, da so se jim oči kar same od sebe zapirale. 44Še tretjič je odšel molit enako kot prej. 45Potem se je vrnil k njim in jim rekel:
»Še kar spite? Še zmeraj počivate? Zdaj je prišel trenutek, ko bo Človeško bitje padlo v roke grešnikom. 46Gremo, vstanite! Tamle že prihaja izdajalec.«
47Medtem ko je Jezus to govoril, se je pojavil Juda, eden izmed dvanajsterice. Z njim je bila velika skupina ljudi, ki so bili oboroženi z meči in kiji. Poslali so jih višji duhovniki in drugi judovski voditelji. 48Juda se je z njimi dogovoril, da jim bo dal znak. »Jezus je tisti, ki ga bom poljubil,« jim je rekel. »Njega aretirajte.« 49Zato je šel Juda naravnost k njemu.
»Pozdravljeni, dragi učitelj!« je rekel Jezusu in ga poljubil.
50»Prijatelj, preidimo k stvari,« je odvrnil Jezus.
Tisti, ki so prišli z Judom, so planili na Jezusa in ga aretirali. 51Nekdo od Jezusovih spremljevalcev pa je potegnil meč, zamahnil po sužnju glavnega duhovnika in mu odsekal uho.
52»Pospravi svoje orožje!« ga je nemudoma ustavil Jezus. »Kdor koli poseže po nasilju, bo umrl nasilne smrti! 53Ali misliš, da ne bi mogel poklicati na pomoč svojega Očeta? Takoj zdaj bi mi lahko poslal dvanajst divizij angelov. 54Pusti, naj se stvari odvijejo, kakor se morajo. Samo tako se lahko uresničijo napovedi iz Svetega pisma.«
55Potem je Jezus spregovoril skupini, ki ga je aretirala: »Me imate za upornika, da ste se spravili name z meči in kiji? Zakaj me niste aretirali v templju, kjer sem vsak dan javno učil? 56Ampak očitno se je vse to zgodilo zato, da se uresničijo napovedi starodavnih prerokov.«
Takrat so ga vsi učenci zapustili in pobegnili.
57-58Potem ko so Jezusa aretirali, so ga odvedli h glavnemu duhovniku Kajfu. Peter jim je od daleč sledil, vse do dvorišča duhovnikove palače. Vstopil je in se pomešal med služabnike. Usedel se je mednje in čakal, kako se bo vse razpletlo.
Pri glavnem duhovniku so se zbrali razlagalci Božjih zakonov, judovski voditelji 59in vsi višji duhovniki, torej ves judovski veliki zbor. Ti so se zdaj trudili najti ljudi, ki bi lahko Jezusa po krivici obtožili za kak zločin, za katerega bi zaslužil smrtno kazen. 60Ampak ni in ni šlo, čeprav so prišli mnogi, ki so Jezusa krivili za hude reči. Nazadnje so našli dva, 61ki sta trdila: »Tale človek je rekel: ›Jaz lahko porušim Božji tempelj in ga v treh dneh spet zgradim.‹«
62Tedaj se je s svojega sedeža vzdignil sam glavni duhovnik.
»Ne boš nič odgovoril na te obtožbe?« je vprašal Jezusa.
63Jezus pa je bil tiho.
»Zaprisegam te pred živim Bogom!« je vztrajal glavni duhovnik. »Povej nam, ali si ti Mesija, obljubljeni vladar in rešitelj, sin Boga?«
64»Če vi tako rečete,« mu je pomenljivo odvrnil Jezus. »Ampak vsem vam zagotavljam: kmalu boste videli, kako se bo Človeško bitje prikazalo v oblakih na nebu in se usedlo na sodni prestol poleg Vsemogočnega.«
65»Kar izenačil se je z Bogom!« je vzkliknil glavni duhovnik in si v znak ogorčenja pretrgal obleko. »Sploh ni več treba, da bi ga kdo še kaj obtoževal. Sami ste slišali, kakšno predrzno žalitev Boga je izrekel. 66Kakšna je vaša razsodba?«
»Kriv je,« so odgovorili, »zasluži si smrtno kazen.«
67Začeli so mu pljuvati v obraz in ga tepsti. Klofute 68so pospremili s posmehovanjem: »O ti Mesija, bodi zdaj prerok in povej, kdo te je udaril?«
69Medtem je Peter še vedno sedel zunaj na dvorišču. K njemu je prišla neka služkinja in rekla:
»Tudi ti si bil s temle Jezusom iz Galileje.«
70»Ne vem, o čem govoriš,« ji je vpričo vseh odgovoril Peter 71in odšel proč, k vhodu na dvorišče. Tam ga je opazila neka druga služkinja.
»Tale je bil z Jezusom iz Nazareta,« je rekla navzočim.
72Peter je spet zanikal: »Prisežem vam, da ne poznam tega človeka!«
73Malo zatem so tisti, ki so bili zraven, stopili k Petru: »Čisto res si tudi ti eden od Jezusovih učencev,« so mu rekli. »Tvoj galilejski naglas te izdaja.«
74Takrat se je začel Peter zaklinjati pri Bogu in jim zagotavljati: »Sploh ne poznam tega človeka!«
V tistem hipu se je zaslišalo petelinje petje. 75Peter se je spomnil, kako mu je Jezus povedal: »Še preden bo zapel petelin, boš trikrat rekel, da nimaš nič z mano in da me sploh ne poznaš.« Stekel je ven in začel bridko jokati.
Currently Selected:
Matej 26: ŽJ
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
ŽJ © 2012–2019 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!