Luka 12
12
1Zbrala se je tisočglava množica, tako velika, da so se ljudje gnetli in prerivali. Vpričo vseh je Jezus spregovoril svojim učencem:
»Res pazite, da ne postanete kakor farizeji! Njihovo teatralno nastopanje je kakor kvas, ki počasi pokvari celotnega človeka. 2Bog bo namreč razkril vse, kar je prikritega. Ničesar se ne da skriti, vse bo prišlo na dan. 3Kar govorite naskrivaj, bo prišlo na svetlo, in kar šepetate v svoji sobi, bo objavljeno po vsem mestu.
4Moji prijatelji ste. Zato ne bodite prestrašeni zaradi ljudi. Največ, kar lahko storijo, je, da ubijejo vaše telo – in nič več. 5Poslušajte me: morali bi se bati Boga. On lahko vzame življenje in potem vrže človeka v srhljivi kraj kazni. Zares, njega se bojte. 6Veste, da je pet vrabcev vrednih le nekaj drobiža. Vendar Bog ne pozabi na nobenega izmed njih. 7On ve celo za vsak las na vaši glavi! Ne bodite prestrašeni. Bogu pomenite veliko več od vrabcev.
8Zagotavljam vam: če pričujete zame pred ljudmi, bo Sin človekov pričal za vas pred poroto Božjih angelov. 9In če boste ljudem povedali, da me ne poznate, bo tudi Sin človekov pred nebeško poroto rekel, da ne pozna vas. 10-12Ko vas bodo judovske in rimske oblasti zasliševale, zaupajte, da vam bo Sveti Duh v tistem trenutku dal vedeti, kaj je treba reči. Ne obremenjujte se vnaprej s tem, kaj boste rekli v svojo obrambo.
Če kdo sramoti Sina človekovega, mu bo to še lahko oproščeno, kdor pa objestno žali Svetega Duha, bo kaznovan brez pomilostitve.«
13Tedaj je spregovoril nekdo iz množice.
»Gospod učitelj, prosim vas, recite mojemu bratu, naj mi da moj del dediščine.«
14»Lepo vas prosim,« je odvrnil Jezus, »le zakaj naj bi jaz razsojal vaše zapuščinske pravde?«
15Nato se je obrnil k ostalim:
»Pazite se pohlepa! Kopičenje premoženja ne zagotavlja življenja.«
16In povedal jim je zgodbo.
»Živel je neki bogataš, ki mu je posestvo obrodilo obilno letino. 17›Kaj naj storim,‹ si je mislil, ›pridelka je toliko, da ga nimam kam spraviti. 18Takole bom naredil: podrl bom svoje shrambe in zgradil večje. Tja bom spravil vse to žito in druge dobrote. 19Ker bom imel vsega dovolj za mnogo let, bom lahko počival, jedel, pil in užival.‹ 20Toda Bog mu je rekel: ›Kako neumno! Še danes ponoči ti bo vzeto življenje. In kaj bo s tem, kar si si nabral? Čigavo bo?‹
21Tako je z ljudmi,« je zaključil Jezus, »ki si kopičijo premoženje, namesto da bi pridobivali bogastvo, ki velja pred Bogom.«
22Potem je Jezus spregovoril svojim učencem:
»Ne obremenjujte se s takšnimi stvarmi. Ne bodite zaskrbljeni glede hrane, ki jo potrebujete za življenje, ali glede obleke, ki jo potrebujete za telo. 23To, da živite, je večji dar kot hrana, ki vas ohranja pri življenju. In to, da imate telo, je večji dar kot obleka, ki jo zanj potrebujete. 24Pomislite: vrane se ne trudijo s poljedeljskimi opravili in nimajo nikakršnih shramb. Toda Bog jim daje hrano. Ali ni jasno, da mu vi pomenite veliko več kakor ptice? 25Če ste še tako zaskrbljeni, ne morete svojega življenja niti malo podaljšati. 26Očitno ni v vaši moči niti to, da bi dosegli nekaj tako nepomembnega. Zakaj bi se torej obremenjevali glede česar koli drugega? 27Še enkrat pomislite: kako cvetijo lilije? Ne trudijo se z nobenimi domačimi opravili. Vendar še sam kralj Salomon na višku svoje slave ni bil tako lepo oblečen. 28Tem rastlinam, ki jih danes gledaš na travniku, jutri pa z njimi zakuriš peč, daje Bog tako krasno obleko. Ali ne bo še veliko bolj skrbel za vas, nezaupljivci? 29Zato tudi vi nehajte skrbeti, kako si boste zagotovili hrano in pijačo. Naj vas to ne razburja. 30S tem se ukvarjajo narodi, ki ne poznajo Boga. Vi pa imate Očeta, ki dobro ve, da to potrebujete. 31Namesto tega si prizadevajte za Očetovo vladavino in on bo poskrbel tudi za te stvari.
32Mala čreda, ne bojte se. Vaš Oče se je odločil, da boste zavladali v vladavini, ki prihaja. 33Prodajte, kar imate, in s tem pomagajte revežem. Tako si boste pri Bogu pripravili neuničljivo denarnico in neizčrpen zaklad. Tam ni roparjev, ki bi ga ukradli, ali moljev, ki bi ga razjedli. 34Z mislimi boš namreč tam, kjer je tvoj zaklad.
35Oblecite se za na pot! Bodite pripravljeni, vaše oljenke naj gorijo. 36Bodite kakor služabniki, ki ponoči čakajo, kdaj se bo gospodar vrnil s poročnega slavja, da bi mu lahko odprli takoj, ko bo potrkal. 37Kakšna sreča bo doletela služabnike, ki jih bo gospodar ob prihodu našel budne. Zgodilo se bo tole: zavezal si bo predpasnik, jih posadil za mizo in jim sam postregel. 38In če pride pozno, opolnoči ali pa že proti jutru, in ga pričakajo budni – toliko bolje! 39Bodite prepričani: če bi lastnik hiše vedel, kdaj bo prišel vlomilec, bi preprečil vlom. 40Tako morate biti pripravljeni tudi vi. Sin človekov bo prišel nepričakovano.«
41»Gospod,« je vprašal Peter, »ali govorite to prispodobo samo nam ali vsem ljudem?«
42»No, kdo je zanesljiv in razumen suženj,« je odvrnil Jezus, »ki mu posestnik zaupa upravljanje ostale služinčadi, da bi ji ob pravem času razdeljeval živež? 43Kakšna sreča bo doletela oskrbnika, za katerega bo posestnik ob prihodu ugotovil, da tako opravlja svoje delo. 44Zagotavljam vam, da mu bo zaupal vse svoje premoženje. 45Toda recimo, da si bo oskrbnik domišljal, da posestnik zamuja. Začel bo samovoljno pretepati podrejene, se gostiti in vdajati pijači. 46Njega bo posestnik zalotil povsem nepričakovano. Dal ga bo usmrtiti, doletela ga bo usoda nezvestih.
47Če suženj ve za gospodarjeve želje in naročila, pa se zanje ne zmeni in jih ne opravi, ga hudo prebičajo. 48Če pa ne ve zanje in stori kaj, kar si zasluži kazen, je ta manjša. Kdor je dobil mnogo, se od njega tudi veliko pričakuje. In če je komu zaupana velika odgovornost, se od njega toliko več zahteva.
49Prišel sem, da na svetu zanetim ogenj. O, ko bi se že prižgal! 50Vendar najprej se moram soočiti s smrtjo. Pod kakšnim pritiskom sem, dokler to ni opravljeno! 51Verjetno mislite, da naj bi jaz prinesel mir v ta svet. Ne! Povzročil bom razkol. 52V družini, kjer je pet ljudi, bodo zdaj trije sprti z dvema in dva se bosta sporekla s tremi. 53Oče in sin, mati in hči, tašča in snaha, vsi si bodo nasprotovali.«
54Nato se je Jezus obrnil k množici:
»Ko se na zahodu zoblači, takoj začnete govoriti, da bo deževalo – in prav imate. 55In ko zapiha južni veter, pravite, da bo vroče – in je res. 56Pa kaj je z vami? Zakonitosti neba in zemlje si znate prav dobro razložiti. Kako je potem mogoče, da ne dojamete pomena tega posebnega časa?
57Zakaj sami ne sprevidite, kaj je prav? 58Recimo, da greš na sodišče skupaj z nekom, ki te toži zaradi dolga. Ali se ne boš še med potjo potrudil, da se pobotata? Saj veš, kaj sicer sledi: odvleče te pred sodnika, potem pa te stražnik odpelje v ječo. 59Zagotavljam ti: tam boš ostal, dokler ne odplačaš dolga do zadnjega centa.«
Currently Selected:
Luka 12: ŽJ
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
ŽJ © 2012–2019 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
