Jakob 2
2
1Dragi prijatelji, naš vladar je Mesija Jezus; njemu gre slava. Če mu torej hočete biti zvesti, ne smete delati razlik med ljudmi in se ozirati na njihov položaj v družbi.
2Recimo, da prideta na vaše srečanje fino oblečen človek z zlatim prstanom in slabo oblečen revež. 3Vi se posvetite lepo oblečenemu in mu rečete: »Prosim, vam smem ponuditi tale sedež?« Revežu pa pravite: »Ti kar lepo stoj ali pa se usedi na tla k mojemu stolu.« 4Sploh niste razmislili, kaj je prav in kaj ne, zato uporabljate zgrešena merila.
5Poslušajte, dragi moji! Med vsemi ljudmi si je Bog posebej izbral tiste, ki jih ima sedanja družba za reveže. V resnici pa so bogati, ker se zanašajo na Boga. Zanje je pripravljena Božja vladavina, obljubljena ljudem, ki imajo radi Boga. 6Vi pa ste do revežev nespoštljivi. Poglejte, kaj počnejo bogataši: izkoriščajo vas in vas s svojimi tožbami na sodiščih spravljajo ob premoženje. 7Tako žalijo Božje ime, ki je bilo ob krstu izrečeno nad vami. To ime vas dela za Božjo lastnino in je temelj vašega dostojanstva. 8Torej: prav ravnate, če se držite temeljnega zakona Božje vladavine, ki je zapisan v Svetem pismu: »Sočloveka imej tako rad, kakor da si to ti sam.« 9Če pa med ljudmi delate razlike, ravnate narobe in Božji zakonik vas razkrinka kot prestopnike.
10Kdor se sicer drži vseh predpisov, a prekrši le enega, je v prestopku proti celotnemu zakoniku. 11Bog, ki je rekel: »Bodi zvest v zakonu,« je namreč rekel tudi: »Ne ubijaj.« Če sicer ne varaš svoje žene, vendar si morilec, si prestopnik Božjega zakonika. 12Vi pa imejte pred očmi zakon, ki nas vodi v svobodo. Govorite in delajte v skladu z njim, saj je to merilo, po katerem se nas presoja. 13Bog bo namreč neusmiljeno sodil vse, ki niso usmiljeni. Kdor pa je usmiljen, ne bo obtožen, saj usmiljenje pomeni zmago nad vsako obsodbo.
14Moji prijatelji, kaj pomaga, če govoriš, da zaupaš v Boga, pa tega ne živiš? Taka vera te ne bo rešila. 15Recimo, da kdo od sokristjanov nima obleke in hrane. 16Nič ne pomaga, če mu rečeš: »Božji mir s tabo, naj ti tekne in ti bo toplo,« pa mu ne daš, kar potrebuje. 17Tako je tudi z zanašanjem na Boga – če se ne izraža v dejanjih, je samo zase mrtvo.
18Mogoče boš ugovarjal: »Nekateri so pač bolj ljudje zaupanja, drugi pa bolj ljudje dejanj.« Odgovarjam ti takole: »Daj, prosim, pojasni mi, kako lahko zaupaš Bogu, ne da bi to pokazal z dejanji. Jaz pa ti lahko dokažem nasprotno: ravno moja dejanja kažejo, kako se zanašam na Boga.«
19Praviš: »Saj verjamem, da Bog obstaja«. Krasno! A isto pravijo tudi demoni, pa zaradi tega trepetajo od groze.
20Kakšno plehko razmišljanje! Pokazal ti bom, da zaupanje brez dejanj nima smisla. 21Pomisli na našega prednika Abrahama. Pripravljen je bil žrtvovati svojega sina Izaka. V pravem odnosu z Bogom je bil torej na podlagi svojih dejanj. 22Njegovo zaupanje v Boga se je kazalo v vsem, kar je delal. Vera doseže svoj cilj v dejanjih. 23Tako so se potrdile besede Svetega pisma: »Abraham je zaupal Bogu in zato ga je Bog sprejel kot človeka, ki je v pravem odnosu z njim.« Še več, imel ga je za prijatelja. 24Torej je jasno: Bogu smo všeč, če tudi delujemo in ne zgolj zaupamo.
25Prav tako je celo prostitutko Rahábo Bog sprejel zaradi njenih dejanj. Gostila je namreč izraelska vohuna in jima pomagala pobegniti po drugi poti.
26Skratka: kot je telo, ki ne diha, mrtvo, tako je mrtva tudi vera brez dejanj.
Currently Selected:
Jakob 2: ŽJ
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
ŽJ © 2012–2019 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
Jakob 2
2
1Dragi prijatelji, naš vladar je Mesija Jezus; njemu gre slava. Če mu torej hočete biti zvesti, ne smete delati razlik med ljudmi in se ozirati na njihov položaj v družbi.
2Recimo, da prideta na vaše srečanje fino oblečen človek z zlatim prstanom in slabo oblečen revež. 3Vi se posvetite lepo oblečenemu in mu rečete: »Prosim, vam smem ponuditi tale sedež?« Revežu pa pravite: »Ti kar lepo stoj ali pa se usedi na tla k mojemu stolu.« 4Sploh niste razmislili, kaj je prav in kaj ne, zato uporabljate zgrešena merila.
5Poslušajte, dragi moji! Med vsemi ljudmi si je Bog posebej izbral tiste, ki jih ima sedanja družba za reveže. V resnici pa so bogati, ker se zanašajo na Boga. Zanje je pripravljena Božja vladavina, obljubljena ljudem, ki imajo radi Boga. 6Vi pa ste do revežev nespoštljivi. Poglejte, kaj počnejo bogataši: izkoriščajo vas in vas s svojimi tožbami na sodiščih spravljajo ob premoženje. 7Tako žalijo Božje ime, ki je bilo ob krstu izrečeno nad vami. To ime vas dela za Božjo lastnino in je temelj vašega dostojanstva. 8Torej: prav ravnate, če se držite temeljnega zakona Božje vladavine, ki je zapisan v Svetem pismu: »Sočloveka imej tako rad, kakor da si to ti sam.« 9Če pa med ljudmi delate razlike, ravnate narobe in Božji zakonik vas razkrinka kot prestopnike.
10Kdor se sicer drži vseh predpisov, a prekrši le enega, je v prestopku proti celotnemu zakoniku. 11Bog, ki je rekel: »Bodi zvest v zakonu,« je namreč rekel tudi: »Ne ubijaj.« Če sicer ne varaš svoje žene, vendar si morilec, si prestopnik Božjega zakonika. 12Vi pa imejte pred očmi zakon, ki nas vodi v svobodo. Govorite in delajte v skladu z njim, saj je to merilo, po katerem se nas presoja. 13Bog bo namreč neusmiljeno sodil vse, ki niso usmiljeni. Kdor pa je usmiljen, ne bo obtožen, saj usmiljenje pomeni zmago nad vsako obsodbo.
14Moji prijatelji, kaj pomaga, če govoriš, da zaupaš v Boga, pa tega ne živiš? Taka vera te ne bo rešila. 15Recimo, da kdo od sokristjanov nima obleke in hrane. 16Nič ne pomaga, če mu rečeš: »Božji mir s tabo, naj ti tekne in ti bo toplo,« pa mu ne daš, kar potrebuje. 17Tako je tudi z zanašanjem na Boga – če se ne izraža v dejanjih, je samo zase mrtvo.
18Mogoče boš ugovarjal: »Nekateri so pač bolj ljudje zaupanja, drugi pa bolj ljudje dejanj.« Odgovarjam ti takole: »Daj, prosim, pojasni mi, kako lahko zaupaš Bogu, ne da bi to pokazal z dejanji. Jaz pa ti lahko dokažem nasprotno: ravno moja dejanja kažejo, kako se zanašam na Boga.«
19Praviš: »Saj verjamem, da Bog obstaja«. Krasno! A isto pravijo tudi demoni, pa zaradi tega trepetajo od groze.
20Kakšno plehko razmišljanje! Pokazal ti bom, da zaupanje brez dejanj nima smisla. 21Pomisli na našega prednika Abrahama. Pripravljen je bil žrtvovati svojega sina Izaka. V pravem odnosu z Bogom je bil torej na podlagi svojih dejanj. 22Njegovo zaupanje v Boga se je kazalo v vsem, kar je delal. Vera doseže svoj cilj v dejanjih. 23Tako so se potrdile besede Svetega pisma: »Abraham je zaupal Bogu in zato ga je Bog sprejel kot človeka, ki je v pravem odnosu z njim.« Še več, imel ga je za prijatelja. 24Torej je jasno: Bogu smo všeč, če tudi delujemo in ne zgolj zaupamo.
25Prav tako je celo prostitutko Rahábo Bog sprejel zaradi njenih dejanj. Gostila je namreč izraelska vohuna in jima pomagala pobegniti po drugi poti.
26Skratka: kot je telo, ki ne diha, mrtvo, tako je mrtva tudi vera brez dejanj.
Currently Selected:
:
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
ŽJ © 2012–2019 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!