Apostolska dela 25
25
1Fest je torej prispel v mesto Cezaréjo in prevzel guvernersko službo. Tri dni zatem je odpotoval v Jeruzalem. 2Glavni duhovniki in drugi ugledni Judi so mu predložili svojo ovadbo proti Pavlu. Vztrajno so prosili, 3naj jih podpre v postopku in Pavla premesti nazaj v Jeruzalem. Na poti so ga namreč nameravali iz zasede ubiti. 4Toda Fest se je odločil drugače.
»Pavel je v zaporu v Cezaréji,« jim je odgovoril, »in tudi sam sem namenjen tja. 5Če je Pavel prekršil zakon, grejo lahko vaši vodilni z mano in tam vložijo svojo tožbo.«
6Fest je ostal še kakšnih osem ali deset dni v Jeruzalemu, potem pa odpotoval v Cezaréjo. Takoj naslednji dan je obnovil sodni proces proti Pavlu. Naročil je, naj ga privedejo, 7in ko je prispel, so se okrog njega zgrnili judovski voditelji, ki so prišli iz Jeruzalema. Proti njemu so navedli mnogo hudih obtožb, ki pa jih niso mogli dokazati.
8»Nobenega zločina nisem zakrivil!« se je branil Pavel. »Niti proti judovskim zakonom niti proti tempeljskim predpisom niti proti rimski cesarski oblasti!«
9Fest pa je hotel Judom narediti uslugo. »Bi bili pripravljeni oditi v Jeruzalem,« je vprašal Pavla, »da se ta zadeva razreši pred judovskim vélikim zborom, postopek pa bi vodil jaz?«
10»Saj smo vendar že na cesarskem sodišču,« je odgovoril Pavel. »Moj primer se mora vsekakor razrešiti pred cesarsko oblastjo. Saj tudi vi že jasno vidite, da proti Judom nisem zakrivil ničesar. 11Če sem prekršil rimske zakone in naredil kaj takega, kar se kaznuje s smrtjo, bom to sprejel – nočem se izogibati kazni. Tega, kar me tile obtožujejo, pa nikakor nisem kriv. Zato me nihče ne more zgolj iz prijaznosti do njih izročiti njim. Sklicujem se na cesarja! Glede na svoje pravice zahtevam sodno obravnavo, ki jo vodi on osebno!«
12Fest se je pogovoril s svojimi svetovalci in nato razglasil svoj sklep:
»Sklicujete se na cesarja – torej greste v Rim!«
13Čez nekaj časa sta v Cezaréjo pripotovala kralj Agrípa mlajši in njegova sestra Bereníka. Prišla sta na vljudnostni obisk ob nastopu Festove službe. 14Ko sta tam preživela že nekaj dni, jima je Fest omenil Pavlov primer.
»Moj predhodnik Feliks je tukaj v zaporu pustil nekega jetnika,« jima je rekel, »in njegov primer predal meni. 15Ko sem šel v Jeruzalem, so mi ga glavni duhovniki in judovski voditelji ovadili kot zločinca ter zahtevali njegovo obsodbo. 16Povedal sem jim, kakšna je rimska sodna praksa: obtoženca ne moremo nikomur izročati zgolj iz prijaznosti. Najprej je treba izpeljati soočenje med njim in tistimi, ki ga tožijo; tako dobi priložnost, da se zagovarja pred obtožbami.
17Zato so se oglasili tukaj pri meni in jaz sem takoj naslednji dan ponovno začel sodni proces proti Pavlu. Naročil sem, naj ga privedejo na razpravo, 18toda njegovi nasprotniki na njej niso predložili nobene resne obtožbe. Sploh ni šlo za kakšne hude zločine, kot sem najprej mislil, 19ampak samo za spor glede nekih njihovih verskih prepričanj. Omenjali so tudi nekega Jezusa, ki je umrl, Pavel pa trdi, da živi. 20Nisem vedel, kako naj se odločim. Na te stvari se ne spoznam, zato sem predlagal Pavlu, da bi razpravo preselili v Jeruzalem. 21Pavel pa se je pritožil: zahteval je, naj njegov primer obravnava cesar, do tedaj pa hoče ostati v priporu. Zato sem naročil, naj ga zastražijo, dokler ga ne bom poslal v Rim.«
22Tedaj je kralj Agrípa rekel Festu: »Že nekaj časa si želim slišati, kaj pravi ta človek.«
»Prav,« je odvrnil guverner, »slišali ga boste jutri.«
23Naslednji dan sta Agrípa in Bereníka nadvse slovesno vstopila v sprejemno dvorano palače. Tam so bili tudi rimski poveljniki in mestna elita. Fest je naročil, naj privedejo Pavla, 24potem pa nagovoril zbrane:
Nadvse spoštovani kralj Agrípa in cenjeni gospodje, ki ste tukaj zbrani!
Poglejte tega človeka! Zaradi njega me oblegajo vsi Judi, tako v Jeruzalemu kot v tem mestu. Kar naprej glasno vztrajajo, da ne sme ostati pri življenju. 25Jaz pa sem prišel do ugotovitve, da ni storil ničesar, kar bi zahtevalo smrtno kazen. In ker se je skliceval na cesarja, sem razsodil, da ga je treba poslati v Rim. 26Vendar nimam ničesar oprijemljivega, kar bi lahko v zvezi z njim napisal cesarju, našemu Vladarju. Zato sem ga dal privesti pred vse vas – še posebej pa pred vas, spoštovani kralj Agrípa – da bi lahko skupaj preiskali njegovo zadevo in da bi vedel, kaj naj napišem. 27Zdi se mi namreč absurdno, da bi jetnika poslal v Rim na razsodbo, obenem pa ne bi jasno povedal, kakšne obtožbe ga bremenijo.
Currently Selected:
Apostolska dela 25: ŽJ
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
ŽJ © 2012–2019 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
Apostolska dela 25
25
1Fest je torej prispel v mesto Cezaréjo in prevzel guvernersko službo. Tri dni zatem je odpotoval v Jeruzalem. 2Glavni duhovniki in drugi ugledni Judi so mu predložili svojo ovadbo proti Pavlu. Vztrajno so prosili, 3naj jih podpre v postopku in Pavla premesti nazaj v Jeruzalem. Na poti so ga namreč nameravali iz zasede ubiti. 4Toda Fest se je odločil drugače.
»Pavel je v zaporu v Cezaréji,« jim je odgovoril, »in tudi sam sem namenjen tja. 5Če je Pavel prekršil zakon, grejo lahko vaši vodilni z mano in tam vložijo svojo tožbo.«
6Fest je ostal še kakšnih osem ali deset dni v Jeruzalemu, potem pa odpotoval v Cezaréjo. Takoj naslednji dan je obnovil sodni proces proti Pavlu. Naročil je, naj ga privedejo, 7in ko je prispel, so se okrog njega zgrnili judovski voditelji, ki so prišli iz Jeruzalema. Proti njemu so navedli mnogo hudih obtožb, ki pa jih niso mogli dokazati.
8»Nobenega zločina nisem zakrivil!« se je branil Pavel. »Niti proti judovskim zakonom niti proti tempeljskim predpisom niti proti rimski cesarski oblasti!«
9Fest pa je hotel Judom narediti uslugo. »Bi bili pripravljeni oditi v Jeruzalem,« je vprašal Pavla, »da se ta zadeva razreši pred judovskim vélikim zborom, postopek pa bi vodil jaz?«
10»Saj smo vendar že na cesarskem sodišču,« je odgovoril Pavel. »Moj primer se mora vsekakor razrešiti pred cesarsko oblastjo. Saj tudi vi že jasno vidite, da proti Judom nisem zakrivil ničesar. 11Če sem prekršil rimske zakone in naredil kaj takega, kar se kaznuje s smrtjo, bom to sprejel – nočem se izogibati kazni. Tega, kar me tile obtožujejo, pa nikakor nisem kriv. Zato me nihče ne more zgolj iz prijaznosti do njih izročiti njim. Sklicujem se na cesarja! Glede na svoje pravice zahtevam sodno obravnavo, ki jo vodi on osebno!«
12Fest se je pogovoril s svojimi svetovalci in nato razglasil svoj sklep:
»Sklicujete se na cesarja – torej greste v Rim!«
13Čez nekaj časa sta v Cezaréjo pripotovala kralj Agrípa mlajši in njegova sestra Bereníka. Prišla sta na vljudnostni obisk ob nastopu Festove službe. 14Ko sta tam preživela že nekaj dni, jima je Fest omenil Pavlov primer.
»Moj predhodnik Feliks je tukaj v zaporu pustil nekega jetnika,« jima je rekel, »in njegov primer predal meni. 15Ko sem šel v Jeruzalem, so mi ga glavni duhovniki in judovski voditelji ovadili kot zločinca ter zahtevali njegovo obsodbo. 16Povedal sem jim, kakšna je rimska sodna praksa: obtoženca ne moremo nikomur izročati zgolj iz prijaznosti. Najprej je treba izpeljati soočenje med njim in tistimi, ki ga tožijo; tako dobi priložnost, da se zagovarja pred obtožbami.
17Zato so se oglasili tukaj pri meni in jaz sem takoj naslednji dan ponovno začel sodni proces proti Pavlu. Naročil sem, naj ga privedejo na razpravo, 18toda njegovi nasprotniki na njej niso predložili nobene resne obtožbe. Sploh ni šlo za kakšne hude zločine, kot sem najprej mislil, 19ampak samo za spor glede nekih njihovih verskih prepričanj. Omenjali so tudi nekega Jezusa, ki je umrl, Pavel pa trdi, da živi. 20Nisem vedel, kako naj se odločim. Na te stvari se ne spoznam, zato sem predlagal Pavlu, da bi razpravo preselili v Jeruzalem. 21Pavel pa se je pritožil: zahteval je, naj njegov primer obravnava cesar, do tedaj pa hoče ostati v priporu. Zato sem naročil, naj ga zastražijo, dokler ga ne bom poslal v Rim.«
22Tedaj je kralj Agrípa rekel Festu: »Že nekaj časa si želim slišati, kaj pravi ta človek.«
»Prav,« je odvrnil guverner, »slišali ga boste jutri.«
23Naslednji dan sta Agrípa in Bereníka nadvse slovesno vstopila v sprejemno dvorano palače. Tam so bili tudi rimski poveljniki in mestna elita. Fest je naročil, naj privedejo Pavla, 24potem pa nagovoril zbrane:
Nadvse spoštovani kralj Agrípa in cenjeni gospodje, ki ste tukaj zbrani!
Poglejte tega človeka! Zaradi njega me oblegajo vsi Judi, tako v Jeruzalemu kot v tem mestu. Kar naprej glasno vztrajajo, da ne sme ostati pri življenju. 25Jaz pa sem prišel do ugotovitve, da ni storil ničesar, kar bi zahtevalo smrtno kazen. In ker se je skliceval na cesarja, sem razsodil, da ga je treba poslati v Rim. 26Vendar nimam ničesar oprijemljivega, kar bi lahko v zvezi z njim napisal cesarju, našemu Vladarju. Zato sem ga dal privesti pred vse vas – še posebej pa pred vas, spoštovani kralj Agrípa – da bi lahko skupaj preiskali njegovo zadevo in da bi vedel, kaj naj napišem. 27Zdi se mi namreč absurdno, da bi jetnika poslal v Rim na razsodbo, obenem pa ne bi jasno povedal, kakšne obtožbe ga bremenijo.
Currently Selected:
:
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
ŽJ © 2012–2019 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!