Apostolska dela 19
19
1Medtem ko je Apolo deloval v Korintu, je Pavel prepotoval gorato notranjost Male Azije in prispel v obalno mesto Efez. Tam je naletel na neko krščansko skupino 2in z njimi začel pogovor.
»Ali vam je Bog dal Svetega Duha, ko ste začeli verjeti v Mesija?« je vprašal.
»Ne,« so odgovorili. »Kaj pa sploh je Sveti Duh?«
3»Kako ste bili potem krščeni?« je spraševal Pavel. »Katero ime je bilo pri tem izrečeno?«
»Krščeni smo bili tako, kot je razglašal krščevalec Janez,« so rekli.
4»Janez je razglašal, naj ljudje spremenijo svoje življenje in to potrdijo s krstom,« je pojasnil Pavel. »S tem jih je pozival in pripravljal, naj zaupajo tistemu, ki bo prišel za njim – se pravi Jezusu.«
5Po tej razlagi so se Pavlovi sogovorniki dali ponovno krstiti. Nad njih je bilo priklicano ime Vladarja Jezusa in s tem so priznali, da mu pripadajo. 6Potem je Pavel v molitvi položil roke na vsakega od njih in Sveti Duh se je s svojo močjo spustil nanje. Začeli so govoriti v raznih neznanih jezikih ter vzneseno in navdihnjeno razglašati, kaj govori Bog. 7Vseh skupaj jih je bilo kakšnih dvanajst.
8Naslednje tri mesece je Pavel redno obiskoval sinagogo. Pogumno je debatiral s poslušalci in jih prepričeval, da se je Božja vladavina že začela. 9Toda nekateri so se zaprli in se nikakor niso pustili prepričati. Pred vsemi ljudmi so začeli govoriti hude reči proti novemu nauku, zato je Pavel skupaj z ostalimi kristjani zapustil sinagogo.
Od tedaj naprej je imel vsak dan javne debate v prostorih Tiranove filozofske šole. 10To je počel celi dve leti. Vse prebivalstvo province Azije, tako Judi kot Nejudi, je lahko slišalo sporočilo o Vladarju Jezusu.
11Bog je dal Pavlu tudi moč, da je delal neverjetne čudeže. 12Ljudje so počeli celo to: jemali so robce ali brisače, ki so se dotaknili Pavlovega telesa, in jih polagali na bolnike. Bolezni so izginile in zli duhovi so jih zapustili.
13Nekateri potujoči judovski eksorcisti pa so hoteli posnemati Pavla. Pri eksorcizmih so skušali uporabljati ime Vladarja Jezusa in so zlim duhovom ukazovali:
»Zaklinjam vas pri Jezusu, ki ga razglaša Pavel!«
14To so nekoč poskusili tudi sinovi judovskega glavnega duhovnika Skevája. Bilo jih je sedem. 15Toda zli duh se jim je postavil po robu.
»Jezusa že poznam,« jim je odgovoril, »in tudi vem, kdo je Pavel. Ampak vi – kdo pa ste vi?«
16Tedaj se je človek, ki je bil v oblasti zlega duha, divje zagnal vanje in jih vse pometal po tleh. Tako grozno se je znesel nad njimi, da so morali nazadnje nagi in vsi pretepeni pobegniti iz tiste hiše. 17To se je razvedelo po vsem Efezu. Jude in Nejude je prevzel sveti strah in vse bolj so spoštovali Vladarja Jezusa.
18Mnogi, ki so postali kristjani, so tedaj začeli javno priznavati svoja nekdanja slaba dejanja. 19Precej tistih, ki so se ukvarjali z magijo, je prineslo svoje knjige urokov in jih javno zažgalo. Izračunali so, da bi bilo vse skupaj vredno več kot milijon evrov.
20Tako je zaradi očitnega delovanja Božje moči sporočilo o Jezusu dosegalo vse več ljudi in se vse bolj uveljavljalo.
21Potem je Pavel začutil, da ga Sveti Duh spet kliče na pot. Odločil se je, da bo še enkrat prepotoval Makedonijo in Ahájo, nato pa se odpravil v Jeruzalem. »Zatem pa mi je usojeno,« je rekel, »da bom moral obiskati tudi Rim.« 22Dva svoja pomočnika, Timoteja in Erásta, je poslal naprej v Makedonijo, sam pa je še nekaj časa ostal v Efezu.
23Takrat so zaradi kristjanov v mestu nastale hude težave. 24Neki zlatar, ki mu je bilo ime Dimitrij, je izdeloval srebrne kipce boginje Artémide iz slavnega efeškega templja. On in njegovi zaposleni so prav dobro služili z njihovo prodajo. 25Njih in druge, ki so se ukvarjali s to obrtjo, je sklical na sestanek in jih nagovoril:
Spoštovani gospodje!
Saj veste, da zaradi tega posla lahko dobro živimo. 26Zdaj pa se sami pozanimajte in prepričajte, kaj počne tale Pavel. Pravi, da bogovi, ki jih izdelamo mi ljudje, sploh niso bogovi! Prepričati mu je uspelo že mnogo ljudi in to ne samo v Efezu, temveč po skoraj vsej provinci Aziji. 27Vendar ne gre samo za to, da bo naša obrt prišla na slab glas. Obstaja tudi nevarnost, da bodo tempelj naše veličastne boginje Artémide ljudje začeli imeti za nekaj zgrešenega. Pomislite, boginja, ki jo časti vsa naša provinca in sploh ves civilizirani svet, bi lahko izgubila svojo veličino!
28Poslušalci so ob tem pobesneli in začeli kričati:
»Živela Artémida, boginja Efežanov!«
29Njihovo razgrajanje se je širilo in kmalu je vse mesto zajel nered. Množice so se začele zgrinjati proti amfiteatru, kjer so potekala mestna zborovanja. Izgredniki so našli dva Pavlova sopotnika, Gaja in Aristárha, doma iz Makedonije, ter ju na silo odvedli tja. 30Pavel je sicer hotel kar sam oditi tja, da bi nagovoril zbrano množico, vendar so mu kristjani to preprečili. 31Tudi nekateri ugledni voditelji province Azije, ki so mu bili naklonjeni, so mu poslali sporočilo: »Prosimo, ne hodite v amfiteater.«
32Medtem je zborovanje postajalo vse bolj kaotično. Eni so vpili to, drugi so kričali nekaj drugega. Večina jih sploh ni vedela, zakaj so se zbrali. 33Judi v množici so rinili v ospredje nekega Aleksandra. Ta je mahal z roko in prosil za pozornost. Ljudem na zborovanju je skušal povedati, da Judi za to niso krivi. 34Toda razvedelo se je, da je Jud in vsi naenkrat so začeli kričati:
»Živela Artémida, boginja Efežanov!«
To je trajalo celi dve uri, 35potem pa je mestnemu uradniku le uspelo pomiriti množico. Spregovoril jim je:
Dragi Efežani!
Vsem ljudem na svetu je jasno, da je v Efezu tempelj veličastne boginje Artémide in da hranimo sveti kamen z njeno podobo, ki je padel z neba. 36Tega ne more zanikati nihče. Zato se, prosim, ustavite in dobro premislite, preden storite kar koli. 37Ta dva človeka ste privedli sem, čeprav nista ropala templjev ali žalila naše boginje.
38Če hoče Dimitrij s svojimi delavci vložiti tožbo zaradi poslovne škode, naj gre ob uradnih urah na sodišče in sproži postopek. 39Kar koli drugega pa se lahko uredi na redni mestni skupščini. 40To, kar se je zgodilo danes, je namreč nevarno. Za ta nered ni nobenega pravega opravičila in cesarske oblasti bi nas lahko obtožile upora.
Tako je upravniku uspelo prekiniti shod in ljudje so se razšli.
Currently Selected:
Apostolska dela 19: ŽJ
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
ŽJ © 2012–2019 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
