Ale kada te džanes, hoj andro posledna dživesa avena phare časi. Bo o manuša rado dikhena ča pes korkoren, igen kamena o love a ena lašarde the barikane; namištes vakerena pal aver, na šunena le dajen the le daden, ena ňevďačna the bijedevleskre, bi o kamiben, bi o jilo, pľetkošna, na zľikerena pes, ena igen dziva, na kamena o lačhipen, ena zradci, ena splašimen a igen pes ľidžana upre. Buter kamena o rozkošno dživipen sar le Devles. Kerena pestar, hoj hine pačabnaskre, ale e zor le pačabnaskri zaprinena. Chraňin tut kajse manušendar.