Ne boj se, zasveti!Vzorec

3. dan: Darovanje

Jezus nas, ki smo njegovi učenci, vabi, da se ljubimo med seboj in darujemo svoje talente in delo drug drugemu: »To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje.« (Jn 15,12–13.17) »Kdor hoče postati med vami velik, naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vaš služabnik, tako kot tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.« (Mt 20,26–28) »Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu. Kdor ima rad svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa sovraži svoje življenje na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje.« (Jn 12,24–26)

Tomaž Kempčan pravi: »Veliko naredi, kdor veliko ljubi. Veliko naredi, kdor dobro opravlja svoje delo. Dobro dela, kdor rajši služi skupnosti kakor svoji volji.« (Hoja za Kristusom I, 15, 2)

Apostol Pavel nas opozarja na povezanost med udeležbo pri sveti maši in darovanjem za druge v vsakdanjem življenju: »Rotim vas torej, bratje, pri Božjem usmiljenju, dajte svoja telesa v živo, sveto, Bogu prijetno daritev; tako bo vaše bogoslužje po pameti.« (Rim 12,1, Ekumenska izdaja) Če bi bili pri sveti maši, kjer se Jezus daruje za nas, in se v svojem življenju ne bi darovali za druge, bi bila naša udeležba pri sveti maši nespametna in nesmiselna.

V tem duhu nas Simon Gregorčič s svojo pesmijo vabi: Daritev bodi ti življenje celo: oltar najlepši je – srca oltar, ljubezen sveta v njem – nebeški je žar, Gospodu žrtva – vsako dobro delo.

Pri sveti maši smo navzoči pri Jezusovi daritvi za nas. Jezus se za nas daruje iz ljubezni, prihaja v našo notranjost in se nam daje kot duhovna hrana, prijatelj in moč. Sveta mašna daritev je izvir in vrhunec krščanskega duhovnega življenja. Daje nam moč, da se tudi mi sami darujemo.