Ne boj se, zasveti!Vzorec

1. dan: Dostojanstvo

Ljudje imamo svoje dostojanstvo samo zato, ker smo ljudje – ničesar nam ni potrebno storiti, da bi si dostojanstvo pridobili. Dostojanstvo nam je podarjeno s tem, da smo ustvarjeni po Božji podobi in da nam je Bog podaril mesto gospodarja in oskrbnika stvarstva, kakor beremo v Prvi Mojzesovi knjigi. Vloga gospodarja stvarstva, ki je človeku podarjena in dodeljena ob stvarjenju, pomeni skrb za stvarstvo in si je ne smemo razlagati v smislu pravice do negospodarnega izkoriščanja.

Dodatno nam dostojanstvo človeka dokazuje Jezusov odnos do nas. Jezus je enako spoštoval in cenil vsakega človeka ne glede na njegovo narodnost, spol, družbeni položaj, celo ne glede na njegovo grešno preteklost. V vsakem je videl svojega brata oz. Božjo, tj. svojo podobo.

V najvišji meri nam Jezus pokaže dostojanstvo človeka, ko daruje življenje za nas. Ob tem se zamislimo: kako dragocen je v Božjih očeh vsak človek, če je za vsakega dal življenje? Tudi če izgubimo spoštovanje do samih sebe in ne čutimo lastne vrednosti, ne izgubimo notranje vrednosti – dostojanstva. To nam je Bog po svoji svobodni in nepreklicni odločitvi dal enkrat za vselej.

Ker nam je sam Bog dal tako veliko vrednost in nas ceni do te mere, da je njegov Sin za naše odrešenje daroval svoje življenje, tudi od nas pričakuje, da spoštujejo vsakega človeka. Zato smo povabljeni k spoštovanju dostojanstva drugega: »Kar hočeš, da bi drug tebi storil, tudi ti stori drugemu.«

Ker ima človek svoje dostojanstvo že samo zato, ker je človek, to pomeni, da imamo enako dostojanstvo ne glede na starost (od spočetja do naravne smrti) in ne glede na svoje fizične in psihične zmožnosti. Zato se kristjani vedno zavzemamo za pravice nerojenih, starih, bolnih in prizadetih.